04/03/2026
Kaj če to, kar misliš da si, v resnici nisi ti?
Predstavljaj si otroka, ki se zelo zgodaj nauči, da mora biti pozoren na vse okoli sebe. Na glas v prostoru, na obraz starša, na ton besede...
Njegovo telo se počasi navadi na pripravljenost. Dih postane plitek, mišice napete, živčni sistem je ves čas na preži... Ko odraste pogosto izreče: Tak/a pač sem, previden/a, nezaupljiv/a, zadržan/a...
Toda tukaj se skriva nekaj zanimivega.
Človek zelo hitro začne verjeti, da je to, kar njegovo telo nenehno čuti.
Če telo dolgo časa živi v napetosti, začne napetost delovati kot del osebnosti. Če je pogosto v obrambi, se obramba začne zdeti kot značaj in kadar stalna pripravljenost postane normalnost, se ta pripravljenost počasi začne doživljati kot »jaz«.
Morda tvoja osebnost sploh ni osebnost.
Morda je samo telesno stanje, ki se je skozi čas utrdilo.
Ljudje si skozi življenje ustvarimo zelo jasno predstavo o sebi. Rečemo si: Tak/a pač sem. Sem občutljiv/a, močan/a, anksiozen/a, zaprt/a, preveč čustven/a, sramežljiv/a…
Te besede ponavljamo tako dolgo, da jih začnemo sprejemati kot resnico o tem, kdo smo.
Toda že sam stavek »jaz sem tak/a« v telesu sproži odziv.
Izreci si: »Napet/a sem.« in opazuj telo.
V telesu se skoraj takoj zgodi majhen, a zelo jasen premik. Prsni koš se rahlo skrči, ramena se nekoliko povzdignejo, dih se skrajša, kot da telo potrdi izrečene besede.
Sedaj isti občutek opiši nekoliko drugače in reci:
»Moje telo je napeto.«
Na prvi pogled se zdi, da gre samo za majhno spremembo v besedah, a v resnici se zgodi nekaj pomembnega.
Napetost ni več nekaj, kar si ti.
Postane samo nekaj, kar telo doživlja.
Razlika v besedah je majhna. Toda ta majhen premik razkrije zelo pomembno razliko.
Velik del tega, kar doživljamo kot identiteto, je v resnici ponavljajoče se telesno stanje.
Stanje, ki se ponavlja dovolj dolgo, da začne delovati kot trajni del naše identitete. Ne kot trenutno stanje, temveč kot nekaj, kar smo.
Zato identitete skoraj nikoli ne moremo spremeniti samo z mislijo. Lahko si rečeš, da boš od danes naprej bolj sproščen/a ali miren/a, toda če telo nosi leta napetosti, bo um govoril eno, telo pa čutilo drugo.
In takrat ljudje pogosto mislijo, da je z njimi nekaj narobe, v resnici pa gre samo za prilagoditev telesa.
Dobra novica je, da kar se je že enkrat prilagodilo, se lahko ponovno.
Ko telo prične dobivati drugačne informacije, pride do spremembe notranjega stanje in lastnega doživljanja.
Sprememba se ne začne v ideji, temveč v telesu. V načinu dihanja,
tonusu mišic, v tem, ali živčni sistem zazna varnost ali nevarnost.
In včasih človek prvič ugotovi nekaj zelo preprostega.
Morda nikoli nisi bil/a tak/a, kot si mislil/a, da si. Tvoje telo je samo dolgo živelo v istem stanju.
Si kdaj opazil/a, kako se tvoje telo odzove, ko rečeš »jaz sem tak/a«?