22/04/2026
Verjetno si že pomislila na to, ko ti je otrok rekel, da se mu ne da učit ali pa da je vseeno in brez veze...
Če ni zainteresiran za učenje, še ne pomeni, da je len ali nemotiviran.
Velikokrat gre bolj za to, da ne vidijo smisla v tem, da morajo delati stvari za šolo ali kakršnakoli druga opravila.
In ko pride do te situacije starši reagiramo s še več pritiska, pogovarjanjem, razlago...
Iskreno pa nič od tega dejansko ne deluje, ker je problem globlji.
Težava je v tem, da se otroci včasih malo izgubijo in skrenejo s prave poti. In to je popolnoma normalno. In še več pritiska okolice, staršev povzroči ravno nasprotno od tistega kar bi si mogoče želeli.
Odgovor je upor. Pa ne zato, ker bi ga hoteli, ampak zato, ker ne zmorejo in ne znajo drugače. Ker čutijo pritisk in se njihovo telo odzove, znotraj sebe pa so izgubljeni.
In to ne pomeni da smo starši slabi, ker če nam nebi bilo mar se s tem nebi obremenjevali.
Ampak otrok dejansko ne rabi še več besed. Potrebuje v prvi vrsti razumevanje in jasen sistem, da lahko razvije lasten občutek odgovornosti in stabilnosti znotraj sebe.
Ključno je, da se otrok nauči delovati odgovorno, vendar ne na podlagi kazni in groženj, ampak na podlagi razumevanja in odnosa, ki je zgrajen na trdnih temeljih.
Starš ni otrokov prijatelj.
Je njegov podpornik, zgled in je tam da usmerja pot, ko jo otrok malce zgreši.
Kako pa je pri vas z delom za šolo?
