10/12/2025
Danes sem doživela eno najmočnejših sinhronosti v zadnjem času.
Najprej sem si kanalizirala sporočilo — zelo živo, zelo simbolično, zelo direktno.
V kanaliziranju sem videla sebe na toboganu.
Ne na vrhu.
Ne na dnu.
Ampak zataknjeno nekje vmes.
Kot da sem v temnem tunelu, kjer ne vem, ali naj grem gor ali dol.
In sporočilo je bilo:
Ti si se sama zataknila v tej luknji nesreče.
Sama si si zagozdila vijake, ki te držijo na mestu.
Če hočeš naprej, moraš te vijake IZVLEČI.
Moraš se iztrgati iz tega tobogana, očistiti svojo energijo in se ponovno postaviti v svojo stabilnost.
Šele takrat te bo tobogan spustil naprej… in te odpeljal ven, v svetlobo.
In potem je kanaliziranje šlo še globlje.
Pokazalo mi je mojo dinamiko, ki jo imam že dolgo:
da sebe delim na dva dela.
Na “Urško, ki dela”
in na “Urško, ki je mama, partnerka, ženska”.
In sporočilo je bilo jasno:
Ti si ena.
Ti si celota.
Ne deli sebe na dve identiteti.
Tvoja ljubezen, tvoji otroci, tvoji odnosi, tvoje delo — vse je del iste ženske.
Ampak ja — naučiti pa se moraš, kdaj si prisotna v kateri vlogi.
Ne da se deliš, ampak da zdravo preklopiš fokus.
Ko si z otroki, si z otroki.
Ko delaš, delaš.
Ti si ena, tvoje vloge pa so različne.
In potem mi je kanal pokazal še en simbol:
Stala sem na velikem kupčku — svoj posel, svoje delo, svoje odgovornosti.
In ker gledam samo ta veliki kup, ne vidim manjših kupčkov okrog sebe.
Ti manjši kupčki so tvoji otroci, tvoje veselje, tvoja ljubezen, tvoje radosti, drobne stvari, ki te hranijo.
Ampak ker stojiš samo na velikem kupu, jih spregledaš.
In ti kupčki čakajo, da jim daš priložnost, da zrastejo.
To je bil konec kanaliziranja.
Zaključilo se je pri stavku o zaokroženi luni — simbol ravnovesja, mehkobe, cikličnosti.
In takrat sem začutila, da moram potegniti karte.
⸻
Prvo karto sem potegnila iz svojih kanaliziranih kart. In sporočilo je bilo:
“Tako kot se svet vrti v krogu, se tudi ti včasih vrtiš.
Nekaj te odnese nekam in te izstreli.
Čas je, da te izstreli, da spustiš, da zapustiš, da greš naprej.
Pusti vsa stara prepričanja in skoči.
Naj te izstreli naprej.
To je odskočna deska, ki jo potrebuješ v tem trenutku.”
Spet ista metafora:
prehod, izstrelitev, spust, premik naprej.
Potem sem potegnila še karto Afrodite.
Druga energija.
Drug komplet.
Drug svet.
In Afrodita reče:
“To je tvoj čas za prebuditev, za novo rojstvo. Zato odloži stare predstave v sebi, sledi se oblačila, ki ti niso več prav in začini svoj odnos z veliko dozo zapeljivosti in orgazmične energije. Prenese odnos igrivost, pojdi čez svoje meje, uma in zapeli ter se pusti zapeljati. Unesi svežo, seksi, prebojeno energijo v svoj stik zljubljeno vsebo. Najte nič ne zadržuje. Spusti se po to bogano življenje in najte ekstaza ponese visoko. To bo tvoja odskočna deska za marsikatero novo noro doživetje življenja.”
In tam sem se skoraj nasmehnila na glas.
Kanaliziranje: tobogan, vijaki, zataknjenost, spust.
Moja karta: izstrelitev naprej.
Afrodita: tobogan življenja, ekstaza, spust, preboj.
Tri popolnoma različni viri.
Ena metafora.
Eno sporočilo.
To ne more biti naključje.
To je absolutna poravnava.
Vesolje mi je reklo:
“Ne moreš več stati vmes.
Izvleci vijake.
Spusti staro identiteto.
Prenehaj se deliti na dva dela.
Glej svojo celoto.
Nehaj gledati samo na veliki kup.
Dovoli, da zrastejo manjši kupčki — tvoji otroci, tvoje radosti, tvoja ljubezen.
Skoči.
Spusti.
Dovoli, da te življenje ponese v novo časovnico.”
In če to poslušaš ali bereš…
je zelo možno, da je to tudi tvoje sporočilo.
Ko se prepustiš, ko poslušaš, ko spustiš —
se vse začne premikati.
Sinhronosti se zložijo kot podaljšana roka Vesolja in ti pokažejo pot.
Danes sem dobila svojo.
Mogoče je danes čas, da jo dobiš tudi ti.
