18/05/2023
Društvo študentov psihologije Slovenije DŠPS ozavešča o psiholoških temah. Delimo nekaj zanimivosti, ki so jih zapisali in predstavili o INTELIGENTNOSTI.
**»Koliko definicij inteligentnosti obstaja ❓ … Skoraj toliko, kot psihologov, ki so se z njo ukvarjali❗«
𝐈𝐧𝐭𝐞𝐥𝐢𝐠𝐞𝐧𝐭𝐧𝐨𝐬𝐭 je eden izmed 𝐧𝐚𝐣𝐩𝐨𝐠𝐨𝐬𝐭𝐞𝐣𝐞 𝐫𝐚𝐳𝐢𝐬𝐤𝐨𝐯𝐚𝐧𝐢𝐡 𝐤𝐨𝐧𝐬𝐭𝐫𝐮𝐤𝐭𝐨𝐯 v psihologiji. Že samo Google Scholar nam v 0,10 s vrne približno 4.350.000 zadetkov 🌐, ki so povezani s teorijami inteligentnosti. Kljub temu pa je najbolj uveljavljena definicija inteligentnosti to, da gre za 𝐬𝐩𝐨𝐬𝐨𝐛𝐧𝐨𝐬𝐭 živih bitij, da 𝐨𝐛𝐝𝐞𝐥𝐮𝐣𝐞𝐣𝐨 𝐢𝐧𝐟𝐨𝐫𝐦𝐚𝐜𝐢𝐣𝐞 na način, ki je zanje nov ter da to počnejo neodvisno od predhodnih izkušenj 🛈.
Tako kot obstaja več definicij, obstaja tudi več teorij. Trenutno je najbolj uveljavljen 𝐡𝐢𝐞𝐫𝐚𝐫𝐡𝐢𝐜̌𝐧𝐢 𝐦𝐨𝐝𝐞𝐥 𝐢𝐧𝐭𝐞𝐥𝐢𝐠𝐞𝐧𝐭𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢 🛆, ki predpostavlja g-faktor, skupinske in specifične faktorje. G faktor bi naj sestavljali 𝐟𝐥𝐮𝐢𝐝𝐧𝐚 in 𝐤𝐫𝐢𝐬𝐭𝐚𝐥𝐢𝐳𝐢𝐫𝐚𝐧𝐚 𝐢𝐧𝐭𝐞𝐥𝐢𝐠𝐞𝐧𝐭𝐧𝐨𝐬𝐭. Za fluidno inteligentnost je značilno, da vpliva na naše 𝐬𝐩𝐨𝐬𝐨𝐛𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢 𝐥𝐨𝐠𝐢𝐜̌𝐧𝐞𝐠𝐚 𝐦𝐢𝐬̌𝐥𝐣𝐞𝐧𝐣𝐚 🧠 in narašča do 15. leta, potem se ustali in počasi začne upadati. Po drugi strani je kristalizirana inteligentnost bolj 𝐩𝐨𝐯𝐞𝐳𝐚𝐧𝐚 𝐳 𝐮𝐜̌𝐞𝐧𝐣𝐞𝐦 𝐢𝐧 𝐢𝐳𝐨𝐛𝐫𝐚𝐳𝐛𝐨 📚 ter narašča do 30. leta, bolj kot smo umsko aktivni, dlje časa narašča.
Pomembno je poudariti, da inteligentnost in 𝐢𝐧𝐭𝐞𝐥𝐢𝐠𝐞𝐧𝐜𝐚 nista enaka pojma. Inteligenca namreč predstavlja 𝐬𝐤𝐮𝐩𝐢𝐧𝐨 𝐯𝐢𝐬𝐨𝐤𝐨 𝐢𝐳𝐨𝐛𝐫𝐚𝐳̌𝐞𝐧𝐢𝐡, družbeno angažiranih posameznikov 🧑. Pomembno je tudi povedati, da inteligentnost ni enaka 𝐢𝐧𝐭𝐞𝐥𝐢𝐠𝐞𝐧𝐜̌𝐧𝐞𝐦𝐮 𝐤𝐨𝐥𝐢𝐜̌𝐧𝐢𝐤𝐮 (IQ). IQ je zgolj 𝐩𝐨𝐬𝐫𝐞𝐝𝐧𝐚 𝐦𝐞𝐫𝐚 𝐢𝐧𝐭𝐞𝐥𝐢𝐠𝐞𝐧𝐭𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢 📏, ki vključuje dejansko inteligentnost posameznika, vendar tudi mersko napako.
𝐌𝐞𝐫𝐣𝐞𝐧𝐣𝐞 𝐢𝐧𝐭𝐞𝐥𝐢𝐠𝐞𝐧𝐭𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢 je že od nekdaj bilo zanimivo za raziskovalce. V samih začetkih so inteligentnost merili glede na obseg glave 👩🦲 ali druge fizične značilnosti (kar se ni izkazalo za ustrezen pristop), prve IQ teste pa je razvil Binet, in sicer z namenom, da bi pomagali učencem pri vstopu v šolski sistem 🏫. Trenutno uporabljamo več testov inteligentnosti, najbolj široko uporabljeni so Weschlerjevi testi inteligentnosti. Merjenje IQja je 𝐝𝐫𝐮𝐳̌𝐛𝐞𝐧𝐨 𝐨𝐛𝐜̌𝐮𝐭𝐥𝐣𝐢𝐯𝐚 𝐭𝐞𝐦𝐚 – pogosto se raziskuje razlike med spoloma ♂️ ♀️ ali rasami, pri čemer je potrebno temeljito razmisliti, zakaj do razlik prihaja. Testi so namreč tudi kulturno pogojeni, na končni rezultat pa vpliva ogromno dejavnikov.
**So mlajše generacije res bolj inteligentne? 🤔
Pojav zvišanja povprečnih dosežkov na testih inteligentnosti skozi desetletja imenujemo 𝗙𝗹𝘆𝗻𝗻𝗼𝘃 𝘂𝗰̌𝗶𝗻𝗲𝗸, po njegovem odkritelju, novozelandskem raziskovalcu Jamesu Flynnu. 🔎 Učinek so odkrili v številnih državah, porast dosežka pa je bila 3️⃣ IQ točke na desetletje.
Največji porast v testnih dosežkih je bil opažen na testih 𝗳𝗹𝘂𝗶𝗱𝗻𝗲 𝗶𝗻𝘁𝗲𝗹𝗶𝗴𝗲𝗻𝘁𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶 🧩, ki poudarjajo reševanje problemov, predvsem abstraktnih, in minimizirajo odvisnost od specifičnih spretnosti ter obvladanja besed in simbolov (odvisnost od izobraževanja).
Raziskovalci so predložili več teorij za pojav Flynnovega učinka:
❤️🩹 izboljšave v zdravstvu
🥦 boljša prehrana
🚭 manj kajenja in uporabe alkohola v času nosečnosti
🧩 miselno zahtevnejši sodobni svet (potreba po bolj abstraktnem reševanju problemov)
💼 več intelektualno zahtevnih delovnih mest
📚 višja izobrazba/večji dostop do informacij
𝗭𝗮𝗸𝗮𝗷 𝗷𝗲 𝗙𝗹𝘆𝗻𝗻𝗼𝘃 𝘂𝗰̌𝗶𝗻𝗲𝗸 𝗽𝗼𝗺𝗲𝗺𝗯𝗲𝗻❓
Flynnov učinek nam pove, da je 𝗰̌𝗹𝗼𝘃𝗲𝘀̌𝗸𝗶 𝘂𝗺 𝗯𝗼𝗹𝗷 𝗽𝗿𝗶𝗹𝗮𝗴𝗼𝗱𝗹𝗷𝗶𝘃, kot smo si mislili. 🧠 Zdi se, da nekateri naši vzorci razmišljanja niso nujno prirojeni, temveč naučeni iz našega okolja. Ko smo izpostavljeni moderni industrijski družbi, mislimo na svet na različne načine, kot so to storili naši predniki. Prav tako pa lahko nakazuje tudi na to, da je 𝘀𝗼𝗱𝗼𝗯𝗻𝗮 𝗶𝘇𝗼𝗯𝗿𝗮𝘇𝗯𝗮 𝗯𝗼𝗹𝗷 𝘂𝗰̌𝗶𝗻𝗸𝗼𝘃𝗶𝘁𝗮 kot v preteklosti. 🤓
"Flynnov učinek služi kot opozorilo, da ko ljudem damo več priložnosti za napredek, več ljudi uspeva." 🏆
**Inteligentnost je eden izmed najpogosteje raziskanih konstruktov v psihologiji 🔍, kljub temu pa o njem še vedno obstaja mnogo mitov 💭. Nekaj najpogostejših si lahko pogledaš v spodnji grafiki 👇🙂
