09/02/2026
Sedim v tišini in opazujem sina. 💛
Preplavijo me čustva. Solze.
Kako minljivi smo mi in trenutki. Kako kratko je življenje, ki nam je dano.
Minljivi smo iz danes na jutri.
Danes govorim iz povsem druge perspektive. ✨
Kot medij in nekdo, ki prenaša sporočila pokojnikov ter zapolni srca s srečo, mirom in odgovori, vem, kako lepo in sveto je to poslanstvo. A ko se globoko potopiš vase in začneš sestavljati lastne puzle, pride tudi zavedanje, da bo nekoč nastopil tvoj dan. Dan, ko boš odkorakala na drugo stran in bo bolečino ter odgovore iskal nekdo drug.
V življenju se srečujemo z mnogimi lekcijami in preizkušnjami: kot partnerji, sodelavci, prijatelji.
Nekateri ljudje odidejo za naše dobro, nekateri ostanejo, nekateri pa nas učijo še dolgo po tem, ko jih ni več ob nas.
Naj ne bo služba tista, ki definira obstoj sreče.
Naj ne bo partnerstvo v katerikoli obliki edini vir izpolnjenosti.
Naj tvoja duša nabira izkušnje, ki so ji dane, in naj ona drži krmilo tvoje sreče ter te vodi po lahkotnejši poti.
Minuta, sekunda, dan, mesec, leto … umetno ustvarjen čas, ki nam daje iztočnico, da se ustavimo, pogledamo vase, se postavimo na prvo mesto in vsak dan objamemo sebe ter svoje najdražje.
Ljubezen vedno ostane tudi ,ko se odprejo vrata onostranstva.
In še nekaj: odpuščaj!
Odpuščaj sebi zaradi drugih in drugim zaradi sebe.
S tem daš prostor, da je tvoja duša lahkotnejša in da lahko diha v svojem ritmu življenja.
Pusti prepire.
Pusti toksične odnose.
Pusti ljudi, ki ti jemljejo mir.
V tem trenutku ni nič pomembnejšega kot ti, ljubezen in tvoje zdravje.
Vsak problem, vsak prepir, vsaka bolezen pride z namenom, da te nekaj nauči. Da spregledaš, greš v proces dela na sebi, odpustiš in nadaljuješ življenje polno.
Naj življenje teče.
In ljubi življenje v vsem, kar ti prinaša.
Prekratek čas smo na obisku tukaj in zdaj.
Z ljubeznijo in svetlobo. ✨
