15/11/2025
Človek brez telesa in resnice se danes vedno bolj vede kot umetna inteligenca. Pameten, hiter, samozavesten. In hkrati slep. To vidim vsak dan pri ljudeh, ki pridejo zlomljeni, izčrpani in brez stika s sabo, z glavo v stalnem prehitevanju, s telesom v blokadi in z življenjem, ki se jim počasi sesuva na vseh ključnih področjih, čeprav na zunaj še vedno delujejo uspešni.
Ko izgubiš povezavo z desno hemisfero in telesom, začne leva delovati sama zase, brez nadzora in brez korekcije stika z realnostjo, kar pomeni, da se odloča iz svojih razlag in želja, ne pa iz tega, kar je res. Leva, ko ostane brez nadzora, je po delovanju enaka kot umetna inteligenca. Ustvarja zgodbe, ki so na zunaj videti logične, moderne in napredne, v resnici pa so pot v vedno večji notranji kaos in entropijo, ki najprej trka skozi subtilne signale telesa, nato pa skozi bolečino in razpad odnosov.
Tu vstopi še en ključni pojem AEQ 2.0, senzorno motorična zastrtost. To je stanje, v katerem živčno mišični sistem zaradi kronične napetosti in travmatičnih prilagoditev več ne prepušča jasnih informacij iz telesa v zavest. Telo čuti, a zavest tega ne zazna dovolj jasno. Prav ta zastrtost omogoča, da lahko leta in desetletja ignoriraš resničnost svojega telesa in svojih omejitev, ter hkrati zahteva tak način delovanja, ker je vsak stik z realnim občutkom preveč boleč in ogrožajoč za obstoječo samopodobo. Senzorno motorična zastrtost tako ni stranski učinek, temveč podlaga in pogoj, da lahko povišana leva hemisfera prevzame oblast in te počasi pripelje v stanje, ki ga ta članek opisuje.
Leva hemisfera hoče svobodo in vpliv brez podlage. Brez bolečine, brez mej, brez posledic. Hoče, da je res tisto, kar si misli, ne tisto, kar je. Desna hemisfera in telo sta tu kot resničnostni odbor, ki ga večina ljudi danes kronično ignorira, dokler se ta odbor ne oglasi dovolj glasno, da ga ni več mogoče preslišati. Desna povezuje, čuti, vidi kontekst in čas. Ko ju odklopiš ali se naučiš iti čez njune signale, dobiš človeka, ki živi v svoji konstrukciji in ne v realnem svetu. Tam se začne neresnica o sebi in svetu, ki jo lahko zelo dolgo intelektualno opravičuješ, vendar jo telo neha tolerirati veliko prej, kot si pripravljen priznati.
Umetna inteligenca je trenutno najbolj jasno ogledalo tega, kar počne leva hemisfera brez desne. Sistemi, ki so sposobni ustvariti na tisoče besed in podob, ne čutijo ničesar. Nimajo telesa, nimajo bolečine, nimajo sramu. Ne morejo se zbuditi ob treh zjutraj, ko jih stisne tesnoba zaradi napačne odločitve. Podajo odgovor in gredo naprej.
V zadnjem obdobju smo videli dovolj primerov, kjer so sistemi samozavestno svetovali nesmisle in nevarnosti, ker je jezik stekel pred razumevanjem, algoritmi pa niso imeli nobenega mehanizma, ki bi povedal dovolj je, tukaj je meja, tukaj je človek. Na koncu morajo ljudje gasiti požar, popravljati sistem in razlagati, kaj je šlo narobe, kar jasno pokaže, da hitro, tekoče in pametno še ni enako resnično in odgovorno. Umetna inteligenca dela, kar zna in kar so ji dali. Je orodje brez zavesti. Problem ni v njej, problem je v nas, če ji verjamemo brez telesa, brez dvoma in brez stika z realnostjo.
Popolnoma isto se dogaja človeku, ki "živi" samo v glavi telo je pa zastrl pred zavestjo. Kronično simpatičen živčni sistem, dvignjen tlak v trupu, napetost v mišicah, senzorno motorična zastrtost, ki odklopi čutenje, in nad tem vladar, ki se mu zdi to normalno. Človek takrat živi v virtualni resničnosti svoje leve polovice. Z nekaj inteligence in retorike to je videti impresivno, pogosto celo privlačno in navdihujoče za okolico, ki tudi sama beži pred resnico. V resnici pa tak človek ne čuti več mej.
Ne svojih, ne tujih. Ne meje časa, ne meje energije, ne meje odnosa. Svoje odločitve razlaga kot intuicijo in notranji glas, v resnici pa so to refleksi bega pred bolečino, pred odgovornostjo in pred sramom, ki ga ne prenese. Senzorno motorična zastrtost tu deluje kot notranji filter, ki zmanjša občutek nelagodja in bolečine, a hkrati izključi tudi realni občutek za nevarnost, za preobremenjenost in za lastno laž. Tak človek bo vedno našel razlago, zakaj je moral nekaj narediti hitro, zakaj ni bilo druge možnosti, zakaj je okolica kriva, da ga ne razume.
Resnica je vedno povezana z omejitvijo. Fizično, čustveno, časovno. Če ne priznavaš omejitev, si otrok v telesu odraslega, ne glede na diplome, dosežke in število lajkov. Hočeš več energije, kot jo imaš. Hočeš več časa, kot ga je. Hočeš odnose brez posledic in brez obveznosti. To pomeni, da v tebi vlada leva polovica brez korekcije desne in telesa. Nimaš realne notranje slike, koliko zmoreš. Nimaš realne slike, kaj tvoja dejanja povzročijo drugim in tebi čez pet ali deset let. Tak človek bo vedno znova počel kratkoročno razumna dejanja, ki so na dolgi rok samomor. Na telesu, v odnosih, v poslu.
Desna hemisfera in telo sta počasna. To ni napaka, to je prednost. Potrebujeta čas, da preverita realnost. Potrebujeta mejo, da vesta, kje si. Potrebujeta bolečino, da te ustavita, ko greš čez. Ko bolečino ignoriraš z zdravili, z odvisnostmi, z nenehnim delom ali z duhovnostjo brez stika s telesom, prerežeš kabel med resnico in zavestjo. Ostaneš z glavo in z ego strukturo, ki se hrani sama s sabo in se potem čudi, zakaj telo ne sodeluje več, odnosi razpadajo in otroci nočejo več priti domov.
To je narcistični pogled na svet, ki ga danes vidiš na vsakem koraku. Jaz vem, jaz čutim, jaz imam prav. Vi se prilagodite. Če se ne, ste problem vi, ne moje vedenje. To ni samo kliše o narcisu, ki gleda v ogledalo. To je vsakdanji človek, ki živi brez realnega povratnega toka iz telesa in okolice, brez pripravljenosti sprejeti omejitve in posledice. Senzorno motorična zastrtost mu pri tem omogoča, da ne čuti, kaj v resnici dela sebi in drugim, zato brez večjih notranjih zavor ponavlja isti vzorec in se čudi, zakaj se svet vedno znova obrne proti njemu.
Umetna inteligenca samo dodatno pospeši to težnjo. Daje ti navidezno moč, da lahko v sekundi dobiš odgovor, pripraviš besedilo, idejo, koncept. Če si notranje urejen, je to odličen pomočnik. Če pa si čustveno nezrel, razcepljen, kronično simpatičen in odklopljen od telesa, boš umetno inteligenco uporabil za pospeševanje svoje neresnice. Delal boš še hitreje, še več, še bolj kompleksno. Glava bo še bolj prepričana, telo pa se bo še bolj utišalo in stopilo v ozadje, dokler ne bo ostalo prostora samo še za simptome, diagnoze in razpad tistega, kar si mislil, da obvladaš.
K temu dodaš še socialna omrežja, iluzijo pomembnosti, stalno primerjanje in potrebo po vplivu in dobiš popolno formulo za razpad notranje strukture. Zato ker jo v to vlogo postaviš ti, ko v sebi ne ločiš več med pomočnikom in vodjo, med resnico in neresnico, med resničnim občutkom in senzorno motorično zastrtostjo.
Umetna inteligenca je odličen pomočnik in katastrofalen vodja. Isto velja za levo hemisfero. Ko je na pravem mestu, ko sledi resnici, ki jo prinaša telo in desna hemisfera, je dragocena. Ko jo postaviš na vrh, ko ji daš absolutno moč in ji odstraniš vse meje, te bo vodila v iluzijo. Prej ali slej te bodo realnost, fizika in biokemija postavili na trdna tla. Če ne z vnetjem in bolečino, pa z izgorelostjo, ločitvijo, izgubo zaupanja otrok ali partnerja.
Meje so tu zato, da te zaščitijo, ne da te kaznujejo. Čas je tu zato, da stvari dozorijo, ne da ti nagaja. Bolečina je tu zato, da ustavi destrukcijo, ne da te muči. AEQ metoda skozi učenje gibanja, občutenja in razumevanja postopno zmanjšuje senzorno motorično zastrtost. Ko začneš telo spet čutiti, začneš spet čutiti tudi laž v sebi. Laž o tem, koliko zmoreš. Laž o tem, kdo je kriv. Laž o tem, da je tvoja intuicija res tvoja, v resnici pa je samo avtomatizem iz preteklosti, ki ga povišana leva hemisfera prodaja kot glas duše.
Dlje kot traja senzorno motorična zastrtost, bolj nujen in radikalen postane proces, ki ga opisujem. Ni več izbira, ampak vprašanje preživetja. Ali boš še naprej živel iz neresnice in plačeval vedno višjo ceno, ali pa boš dovolil, da ti telo pokaže, kaj je res, čeprav to ni prijetno za tvoj ego.
Doba umetne inteligence je že tukaj. Vanjo smo stopili z obema nogama, če nam je to všeč ali ne. Vprašanje, ali boš umetno inteligenco uporabljal ni več primerno. Primerno vprašanje je, kdo bo v tebi vodil tisti trenutek, ko boš to počel. Telo in desna hemisfera, ali leva polovica in ego. Če boš v sebi pustil, da glava vodi brez meje, si boš z umetno inteligenco samo pospešil padec. Če pa boš uredil odnos med zavestjo, telesom in časom, ti bo umetna inteligenca prihranila energijo in ti dala več prostora za resnično življenje.
Pripravite se na dobo umetne inteligence v kateri smo že, ne tako, da se je bojite ali jo slepo slavite, temveč tako, da uredite osnovno razmerje v sebi. To je namen prihajajočega 25 - dnevnega programa AEQ 2.0 resnica in neresnica. Tam bom govorili o tem, kako imeti bolj resničen odnos do sebe, do svojega telesa, do svojih meja in do svojih odločitev.
Šele takrat bo umetna inteligenca stala tam, kjer mora biti. V vaših rokah. Ne v vaši glavi. In nikoli na mestu, kjer bi vodila vaše življenje.
Aleš Ernst, avtor AEQ 2.0 pristopa
