19/04/2022
Razmišljujoč o tem, kako naj psihoterapijo predstavim ljudem, ki se še niso podali na to pot, mi skozi okno zvečer prileti nočni metulj. Instinktivno se zagna v luč na stropu moje sobe. V tem mi klikne! Točno to simboliko lahko uporabim, za razlago tega, kako jaz vidim ljudi, ki si želijo pomagati.
Plemena ameriških domorodcev so nočnim metuljem pripisali simboliko preporoda in preobrazbe. Duhovni nauk teh nočnih bitij, ki zaživijo ponoči so Indijanskemu plemenu Blackfoot predstavljali spanje, sanje in duše mrtvih. Verjeli so, da ti predstavljajo učitelje in vodiče naših potlačenih senčnih delov sebe in odtujenosti od naše divje narave, ki v sebi nosi naše največje bogastvo. Učijo nas integracije teme in svetlobe v naša življenja. Šele po združitvi obeh delov lahko avtentično izražamo naš smisel in namen.
Nočni metulj je na vseživljenski misiji iskanja luči in toplote. Iz teme - zamegljenega uma, senc nezavednega, nepoznavanja sebe, iz bolečin in trpljenja neumorno in instinktivno gravitira proti tistemu, kar svetlo gori, kar oddaja toplino in ljubezen. To zavesno ali nezavedno počnemo ljudje v življenju, najpogosteje v odnosih z našimi bližnjimi - iščemo napredek in rešitve, da bi v večjem miru sobivali v družbi. Preko osvetljevanja vzrokov doživljenih neželenih simtomov ponovno najdemo stik s sabo in tem kar dušo dela živo v svoji pristni naravi. Takrat lahko ponovno osvobojeno, v skladu s svojimi željami, potrebami in sanjami zaplešemo okrog tistega toplega ognja.
(Nočni) metulj poleti, ko zaključi s svojim razvojnim procesom v kokonu. Spremeni se iz tal plazajoče gosenice v bitje s krili. Na uspeh tega transformativnega procesa sigurno vpliva okolje in nutrienti kokona - enako kot pri nas. Najverjeteje smo že slišali, da je dogajanje v času otroštva človeka izjemnega pomena za zdrav razvoj posameznika. Otroci do sedmega leta zgolj čutijo. Čustveno nabite izkušnje se shranijo v podzavesti in gradijo posameznikov temelj ali matrico na kateri raste njegova osebnost. Naše nezavedno upravlja s približno 90 odstotki naše življenske poti. Tudi tiste odločitve za katere mislimo, da smo jih sprejeli sami, se lahko zahvalimo našemu nezavednemu, ki nam naproti prinaša izkušnje v namen razrešitve bolečih aspektov v našem nezavednem. Težave lahko nastanejo, če so bile vsebine v našem zgodnjem otroštvu tako nepodporne naši rasti, da nam sedaj sprožajo alarme skozi razne simptome kot so vedenjske težave, depresijo, anksioznost, samomorilne misli, razne fobije, nefunkcionalne oodnose, razne telesne bolezni, panične napade, občutke osamljenosti, osebnostne in druge motnje. Potrebno se je ustaviti, zapreti nazaj v svoj kokon in pogledati kaj kliče po naši pozornosti. Psihoterapija podpira ta proces v varnem in sočutnem terapevtskem odnosu, ki omogoča čuječe poslavljanje od starega (vzorcev, odnosov in delov sebe) in sočasno gradi nove temelje s pomočjo sprejemanja vsega kar čutimo, uporabe lastnih virov moči in na novo pridobljene perspektive za življenje. Ta proces zna biti za marsikoga naporen, a je večini bolje “umreti” enkrat za prav, kot pa vsak dan po malo. Smrt je težka, a vsaki sledi novo rojstvo.
Cilj osebnostne rasti je integrirati kolikor le lahko delov sebe v koherentno fluidno celoto, pomeni sprejeti in predelati tako senčne kot svetle dele sebe.
“Nobeno drevo, kot pravijo, ne more zrasti v nebesa, če njegove korenine ne sežejo do pekla.” Carl Gustav Jung
