Skupaj za starejše v Mestni občini Koper

15/04/2022

05/04/2022

Spominčica – Alzheimer Slovenija – Slovensko združenje za pomoč pri demenci vas vabi na Alzheimer Cafe “Je to demenca? In če je, kaj zdaj?”, v četrtek 7. aprila ob 18. uri z asist. dr. Neno Kopčavar Guček, dr. med. spec. družinske medicine, ki je tudi članica strokovnega sveta Spominčice.
Pridružite se na povezavi
https://us06web.zoom.us/j/89946498019?pwd=QXY1UmtuQTgzbWU3eHl4Z3RYb2cwQT09

Pravočasno prepoznavanje in čimprejšnja obravnava Alzheimerjeve bolezni sta najbolj bistvena dejavnika za učinkovito soočanje z boleznijo. Le-ta hkrati prizadene bolnika in vso njegovo družino. V predavanju bomo pregledali nekaj možnosti prepoznave bolezni, saj je vedno okolica bolnika tista, ki znake prepozna prva. Osvetlili bomo tudi možne vire pomoči, podpore in načine zdravljenja v našem okolju. Bolniki z Alzheimerjevo boleznijo in njihovi svojci se bi morali zavedati, da v življenju z Alzheimerjevo boleznijo niso sami, in da obstaja pomoč.

Predavateljica dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med. spec. družinske medicine je zaposlena v Zdravstvenem domu Ljubljana in dodatno še na Katedri za družinsko medicino Medicinske fakultete, Univerza v Ljubljani. So-predseduje strokovni skupini za nasilje v družini (Special interest Group for Family Violence) pri svetovnem združenju zdravnikov družinske medicine WONCA World.

Vir: https://www.spomincica.si/?p=104426

--> Objavil Urednik Spominčice Komentarji: 0 30 Mar, 2022 Vabljeni na Alzheimer Cafe “Je to demenca? In če je, kaj zdaj?”, v četrtek 7. aprila ob 18. uri z asist. dr. Neno Kopčavar Guček, dr. med. spec. družinske medicine, ki je tudi članica strokovnega sveta Spominčice. Pridružite se n...

28/03/2022

Usposabljanje o demenci NE POZABI ME – pomlad 2022

Spominčica –Slovensko združenje za pomoč pri demenci v torek, 29. 3. 2022 ob 17. uri začenja pomladanski niz usposabljanja o demenci “Ne pozabi me“. Namenjen je vsem, ki skrbite za osebo z demenco v domačem okolju. Predavanja bodo potekala vsak torek, od 29. marca do 26. aprila, po 3 ure preko spleta v živo.
“NE POZABI ME” so skupine s strokovnimi predavanji za svojce in druge formalne in neformalne oskrbovalce, ki skrbijo za osebe z demenco v domačem okolju.
Skupine “Ne pozabi me” vodijo in na njih predavajo priznani strokovnjaki s področja demence.
Sodelovanje v skupinah omogoča udeležencem oblikovanje uspešnih strategij za oskrbo osebe z demenco doma (opredelitev demence, komunikacija, nega, varnost, skrb zase, ohranjanje gibljivosti, skrb za življenjske aktivnosti…), izmenjavo izkušenj, razbremenitev pri osebnih stiskah ter načrtovanje prihodnosti.
Na srečanjih strokovnjaki delijo uporabne nasvete, udeležencem nudijo psihosocialno oporo in jih informirajo o tem, kje lahko poiščejo pomoč v skupnosti.
Namen usposabljanja “Ne pozabi me” je omogočiti osebam z demenco in njihovim svojcem čim bolj kakovostno življenje. Skupaj oblikujemo demenci prijazno okolje, da lahko osebe z demenco ostanejo čim dlje v domačem okolju, kar je tudi priporočilo Alzheimer Europe in Alzheimer’s Disease International.

Za več informacij jih lahko pokličete na 01 25 65 111 ali pošljete mail na: dogodki@spomincica.si.
Več o programu na https://www.spomincica.si/?page_id=436.

USPOSABLJANJE ZA SVOJCE IN OSKRBOVALCE OSEB Z DEMENCO   Usposabljanje o demenci – NE POZABI ME se prične v torek, 29. marca in traja do 26. aprila 2022. Prijavite se preko spletnega obrazca na povezavi Za več informacij nas pokličite na 01 25 65 111 ali pošljite mail na: dogodki@spomincica.si...

18/03/2022

Svetovni dan spanja 2022 - Dober spanec, bister um, vse dobro

V petek, 18. marca 2022, že petnajstič zapored obeležujemo svetovni dan spanja, tokrat pod sloganom "Dober spanec, bister um, vse dobro". Svetovni dan spanja je mednarodno priznan dogodek, ki poteka pod okriljem Svetovne zveze za spanje (World Sleep Society - WSS), in je namenjen ozaveščanju javnosti o pomembnosti spanja in njegovega vpliva na zdravje ter preprečevanju in obvladovanju motenj spanja v vseh obdobjih življenja.
Za dober spanec je pomembno: trajanje (dolžina spanja mora biti prilagojena starosti in potrebam), kontinuiteta (spanje mora biti neprekinjeno in nerazdrobljeno) in globina spanja (le dovolj globok spanec obnavlja). Dobro spanje je ključnega pomena za zagotavljanje kakovostnega življenja, saj prinaša številne koristi za naše zdravje: izboljšuje našo odpornost in imunske odzive (kar je pomembno pri preprečevanju okužb, rakastih obolenj in ostalih kroničnih nenalezljivih boleznih, znižuje krvni tlak in blagodejno vpliva na srce in ožilje), okrepi vrsto možganskih funkcij (vključno s sposobnostjo za učenje, pomnjenje ter sprejemanje logičnih odločitev in dobrih izbir), našo telesno pripravljenost in energijsko bilanco, dobrodejno vpliva na naše duševno zdravje in čustveno razpoloženje (kar omogoča, da se zbrano in trezno lotimo družbenih in umskih izzivov) ter izboljša presnovo telesa (uravnava količino inzulina in glukoze, tek in telesno težo, ohranja bogat mikrobiom črevesja). Spanje je najučinkovitejši način vsakodnevnega uravnavanja telesnega in duševnega zdravja v vseh življenjskih obdobjih. Dobro spanje je vir dobrega počutja in temelj zdravega načina življenja ter varnosti pri delu in v prometu.
Slovenci spimo premalo. Zadnje raziskave, ki jih je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (Z zdravjem povezan življenjski slog), kažejo, da glede na priporočila za odrasle (od 7 do 9 ur spanja dnevno) v Sloveniji dovolj dolgo spi le tretjina odraslih (33 % moških in 37 % žensk med 18. in 74. letom starosti) in le nekaj več kot petina (HBSC) otrok in mladostnikov (9 ur ali več na noč). S starostjo odstotek mladostnikov, ki med tednom spi skladno s priporočili, upada.
Skrb za dober spanec je nepogrešljiv del zdravega življenjskega sloga. Med spanjem se utrjujejo spominske sledi in iz možganov se pospešeno izplavljajo produkti presnove. Pomanjkanje spanja povzroča slabo počutje, vodi do motenj v zbranosti, pozornosti in spominu, škodi posameznikovi produktivnosti in je povezano z večjo verjetnostjo za glavobol, možgansko kap, Alzheimerjevo bolezen in druge bolezni živčevja. Neustrezen spanec slabo vpliva na možgane ne le neposredno, temveč tudi prek srčno-žilnega, hormonskega in imunskega sistema.

Vir:

Za dober spanec je pomembno: trajanje (dolžina spanja mora biti prilagojena starosti in potrebam), kontinuiteta (spanje mora biti neprekinjeno in nerazdrobljeno) in globina spanja (le dovolj globok spanec obnavlja). Dobro spanje je ključnega pomena za zagotavljanje kakovostnega življenja, saj pri...

28/02/2022

VITICA - je program spremljanja uporabnikov, ki nudi dodatno pomoč svojcem pri skrbi za ostarele družinske člane.

Program VITICA, ki deluje v okviru Gerontološkega centra Koper, starostnikom nudi storitve spremstva in pomoč pri posameznih opravilih, kot so:
-spremstvo k zdravniku, v bolnišnico;
-na pokopališče;
-na sprehode;
-nabavo hrane in drugih pripomočkov;
-druga opravila, za katere se dogovorimo, da jih lahko izvedejo naši/e sodelavci/ke;
-družabništvo, ipd.

Kontakt
Telefon: 030/710 007
e-mail: vitica@odu.si

Dodatno pomoč svojcem pri skrbi za ostarele družinske člane, izvajamo s programom spremljanja uporabnikov, poimenovan VITICA.

26/02/2022

Spominčica, slovensko združenje za pomoč pri demenci, bo v sredo, 2. marca ob 18. uri, organiziralo skupino za samopomoč svojcev oseb z demenco, ki jo vodi psihologinja Jelka Verbič. Prijave zbirajo na info@spomincica.si.
Več informacij dobite na

--> Objavil Spominčica Komentarji: 0 22 Feb, 2022 V sredo, 2. marca ob 18. uri, organiziramo skupino za samopomoč, ki jo vodi psihologinja Jelka Verbič. Prijave zbiramo na info@spomincica.si.   Kategorije : Deli :      

17/02/2022

PROGRAM VAROVANJA NA DALJAVO – RDEČA TIPKA

Bi radi starost preživljali doma, pa nimate ob sebi nikogar, da bi vam v stiski hitro priskočil na pomoč? Želite živeti samostojno, a hkrati čutite, da je vaše zdravje nepredvidljivo?
S programom varovanja na daljavo Rdeča tipka ste na pozna leta lahko tudi doma mirni in varni. Preprost pritisk na rdečo tipko vas v primeru nenadne slabosti, padca ali druge težave poveže s klicnim centrom, ki vam v najkrajšem možnem času pošlje pomoč.
Rdeča tipka je dobrodošla pomoč za izboljšanje počutja. Poleg stalne povezanosti v primeru težav smo z vami v stiku tudi preko rednih telefonskih pogovorov, ko nam lahko zaupate svoje razpoloženje.

KAKO DELUJE
-S pritiskom na rdečo tipko zapestnice ali osrednje naprave prikličete klicni center.
-Sodelavec v klicnem centru za vas organizira ustrezno obliko pomoči.
-Preko rdeče tipke z vami vzdržujemo tudi redne telefonske stike, ko nas seznanjate s svojim počutjem, hkrati pa preverjamo brezhibnost delovanja naprave.

KOMU JE NAMENJEN
-osebam, starejšim od 65 let
-invalidnim osebam
-osebam s kroničnimi boleznimi
-osebam brez svojcev

ZA VEČ INFORMACIJ
Telefon: 051 357 429
E-mail: op.center@odu.si

14/12/2021

Državni zbor sprejel Zakon o dolgotrajni oskrbi

Državni zbor je 9. 12. 2021 s 44 glasovi za in 42 proti sprejel Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDO), ki bo v Republiki Sloveniji uredil področje dolgotrajne oskrbe, z zagotavljanjem pogojev za dostopno, kakovostno in varno obravnavo odraslih oseb, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase.

Kot je povedal minister Janez Poklukar: »Dolgotrajna oskrba je področje, ki se dotika vseh nas, zato lahko s sprejetjem zakona omogočimo, da tisti, ki dolgotrajno oskrbo potrebujejo, le-to tudi prejmejo, in da takrat, ko posameznik ne zmore več samostojno poskrbeti zase, ne ostane prezrt.« Ključno je, da bodo upravičenci s primerljivimi potrebami dostopali do primerljivih pravic, ne glede na to, kje živijo in ali bodo storitve koristili v instituciji ali na domu.

Posameznik bo v okviru ZDO dejaven partner, ki se sam odloča o načinu uveljavljenja in koriščenja pravic iz zakona. Poudarek je približati storitve njegovemu domu, tako da bo lahko tudi kot upravičenec do dolgotrajne oskrbe čim dlje ostal v svojem domačem okolju.

Zakon opredeljuje javno mrežo, ki jo država in lokalne skupnosti razvijata skupaj. Omogoča formalno oskrbo v instituciji ali na domu, uvaja pravico do oskrbovalca družinskega člana, storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter možnost, da se upravičenec pravico odloči koristiti v obliki denarnega prejemka.

Zakon jasno definira pravice, ki se uvajajo postopoma do leta 2024, ko se izvajajo vse oblike dolgotrajne oskrbe po tem zakonu. Potrebna finančna sredstva za izvajanje ZDO in s tem zagotavljanje pravic upravičencem, se do uveljavite posebnega zakona o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, zagotavlja s prenosom sredstev zbranih iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ), v delu pa iz Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Gre za sredstva, ki se že danes namenjajo za pravice oziroma storitve s področja dolgotrajne oskrbe. Manjkajoča sredstva se zagotovi iz Državnega proračuna.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo imel odgovornost postaviti informacijski sistem ter zagotoviti usposobljene kadre za izvajanje aktivnosti. S tem namenom so roki priprav na implementacijo ZDO in priprave ZZZS za izvajanje nalog na področju dolgotrajne oskrbe podaljšani do 31. 12. 2022.

Uporabniki, ki danes bivajo v instituciji bodo bodisi ocenjeni glede upravičenosti do dolgotrajne oskrbe po uradni dolžnosti bodisi prevedeni v skladu s prevedbeno tabelo v eno izmed kategorij dolgotrajne oskrbe. Tako bodo v nov sistem dolgotrajne oskrbe prestopili brez zanje pomembnih administrativnih obremenitev.

Zakon prinaša pomembno boljše pogoje za uporabnike, ki dolgotrajno oskrbo potrebujejo, saj se pravice oz. storitve, ki jih potrebujejo, financirajo iz javnih virov, kar predstavlja veliko finančno razbremenitev.

Vsem zavarovancem se od uveljavitve ZDO dalje zagotavlja vse zdravstvene pravice, ki izhajajo iz pravic iz OZZ.

Vir:

Državni zbor je danes s 44 glasovi za in 42 proti sprejel Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDO), ki bo v Republiki Sloveniji uredil področje dolgotrajne oskrbe, z zagotavljanjem pogojev za dostopno, kakovostno in varno obravnavo odraslih oseb, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne z...

10/12/2021

10. december 2021 – Svetovni dan človekovih pravic

Ob letošnjem svetovnem dnevu človekovih pravic, ki poteka pod geslom Vsi ljudje, vsi enaki, Združeni narodi (ZN) poudarjajo pomen enakosti in nediskriminacije. Varuh človekovih pravic v Sloveniji je sicer prepričan, da so človekove pravice in temeljne svoboščine v času razmaha pandemije covida-19 izpostavljene bolj kot kadarkoli prej. S sprejetjem in uresničevanjem Splošne deklaracije smo v preteklosti sicer naredili mnoge korake naprej, a ne povsod po svetu. V Sloveniji smo na temeljih, ki jih predstavlja skrb za dostojanstvo človeka, dosežene pravice kot izjemno dediščino narodov zapisali v Ustavo Republike Slovenije in druge akte, zanje skrbeli, jih krepili in razvijali. Z razmahom pandemije, ki je poglobila stiske mnogih, povečala neenakost in zbudila nestrpnost ter povečala nezaupanje med nami, pa smo prišli do točke, ko se moramo vprašati, ali si dovolj in iskreno prizadevamo za zaščito dostojanstva slehernika. Nesebična zaščita dostojanstva sočloveka je naša dolžnost in pot, ki jo moramo izbrati, če želimo kot družba okrevati. Vsak lahko k temu prispeva – s cepljenjem, testiranjem, omejevanjem družbenih stikov, spoštljivo komunikacijo, nenapadanjem drugače mislečih, temveč konstruktivno in argumentirano razpravo, s spoštovanjem pravnega reda, z upoštevanjem odločitev sodne veje oblasti, s spoštovanjem številnih načel, med njimi načela delitve oblasti, pa načela dobrega upravljanja, z upoštevanjem stroke, mnenj neodvisnih institucij, itd. Tudi tako namreč spoštujemo dostojanstvo sočloveka.
Kot družba smo si postavili določena pravila delovanja, mnoga smo pravno uokvirili z ustavo, zakoni in drugimi dokumenti, s čimer smo poskrbeli za zakonitost in pravičnost. V družbi, kjer so pravila jasna in so jasne posledice, če se pravila kršijo, veje gotovost, ki posledično vodi v občutek varnosti. Občutek varnosti pa ima v vseh negotovih časih poseben pomen za zdravje. Pandemija je varnost dojemanja sveta zamajala, s tem pa posegla tudi v duševno, ne zgolj fizično zdravje. Družbena pravila so v novih okoliščinah postavljena na preizkušnje, zato je še posebej pomembno, da se spoštuje odločitve tistih organov, ki presojajo, katera pravila v družbi naj veljajo, da bo dostojanstvo slehernika spoštovano, njegove pravice in temeljne svoboščine pa uresničevane.

Vir:

73 let po sprejemu Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki jo obeležujemo 10. decembra, ko se svet bori s posledicami pandemije koronavirusne bolezni, se ponovno nahajamo pred mnogimi izzivi. Leta 1948 so bila na zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v Parizu v osp...

03/12/2021

3. december - Mednarodni dan invalidov

Združeni narodi so oktobra 1992 z resolucijo razglasili 3. december za mednarodni dan invalidov. Svet za invalide Republike Slovenije naslavlja na slovensko javnost Poslanico ob 3. decembru - mednarodnem dnevu invalidov 2021. Letošnje geslo Združenih narodov je: "Vodenje in sodelovanje invalidov v vključujočem, dostopnem in trajnostnem svetu po COVIDu-19."
Invalidi se v vsakdanjem življenju še vedno srečujejo s številnimi ovirami in diskriminacijo, ki jim preprečujejo, da bi uživali temeljne svoboščine in pravice, določene v mednarodnih in nacionalnih pravnih aktih. Pandemija COVID-19 je v mnogih državah razgalila dejstvo, da so invalidi pogosto izpostavljeni socialni izključenosti. Okrevanje družbe in gospodarstva po koncu pandemije naj bo priložnost, da s sodelovanjem invalidov zgradimo vključujoč, dostopen in trajnosten svet po COVIDu-19. Invalidom mora biti omogočeno enakopravno vključevanje v družbeno – ekonomsko okolje, zato jim je potrebno zagotavljati dostop do vseh javno dostopnih storitev, proizvodov, prometa in drugih dobrin, do grajenega okolja, informacij in neovirane komunikacije, vključno z uporabo znakovnega jezika in jezika gluhoslepih ter gradiv v lahko berljivi obliki. Posebna pozornost naj se nameni zagotavljanju vključujočega izobraževanja, programov medicinske, zaposlitvene oziroma poklicne rehabilitacije, dostopa do stanovanj, trga dela in zaposlovanja, podpornih storitev in osebne pomoči ter oblikovanju drugih rešitev, ki bodo pripomogle k uresničevanju enakih možnosti pri polnopravnem sodelovanju invalidov v družbi. Le-ti morajo prevzeti aktivno vlogo v družbenem življenja, si prizadevati za zaposlitev, družinsko življenje, višjo izobrazbo in družbeno vključevanje. Storitve, kot je osebna asistenca, naj uporabijo kot orodje za doseganje svojega neodvisnega življenja in s tem prispevajo h graditvi bolj solidarne in odprte družbe za vse.

Svet za invalide Republike Slovenije se že tretji mandat zavzema za realizacijo obstoječe nacionalne zakonodaje in upoštevanje zavez, ki jih ima Slovenija na podlagi mednarodnih pravnih aktov, saj je še vedno moč občutiti prepad med zakonodajo in njenim uresničevanjem. Kot pozitivne ocenjujemo nekatere sistemske rešitve, ki so bile sprejete v zadnjih letih z namenom spodbujanja neodvisnega življenja in večje socialne vključenosti invalidov. Hkrati pa državo pozivamo k doslednemu spoštovanju vloge Sveta kot posvetovalnega organa pri sprejemanju zakonov in drugih predpisov, ki neposredno ali posredno posegajo na področje invalidskega varstva oziroma v pravice in družbeno ekonomski položaj invalidov. Svet pa bi moral nositi še močnejšo vlogo organa pri uresničevanju in implementaciji Konvencije o pravicah invalidov, kar se kaže sedaj v času COVIDa-19 še toliko bolj in zato menimo, da bi bilo nujno potrebno sprejeti nov že pripravljen osnutek Zakona o Svetu za invalide Republike Slovenije in na ta način zagotoviti invalidom tudi večje varstvo in nediskriminacijo v družbi.

Z ratifikacijo Konvencije o pravicah invalidov leta 2008 se je Slovenija zavezala k njenem uresničevanju. Konvencija spodbuja, varuje in invalidom zagotavlja polno in enakopravno uživanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spoštovanje njihovega dostojanstva. Kot država podpisnica mora Slovenija priznavati invalidom pravico do dela enako kot drugim, spodbujati zaposlovanje in ohranjati zaposlitve invalidov. Zato mora Slovenija v času COVIDa-19 še bolj aktivno vlagati v ustvarjanje okoliščin, ki bodo spodbujale vključevanje invalidov kot pomembnega dela aktivne družbe in gospodarstva, in s tem pristopom doseči bolj konkurenčno gospodarstvo in večjo stopnjo zaposlovanja, kot ključnega dejavnika večje socialne vključenosti in boljšega ekonomskega položaja invalidov. Prav tako je potrebno zagotoviti večjo osveščenost o oblikah diskriminacije, njenem preprečevanju in pomenu ustvarjanja enakih možnosti.

Z letošnjim geslom Združeni narodi pozivajo države podpisnice Konvencije o pravicah invalidov, da navkljub COVIDu-19, ali prav zato, invalidom namenijo še več pozornosti pri njihovi uveljavitvi v družbi in njihovem opolnomočenju, da bodo lahko kot polnopravni in tudi vodilni člani skupnosti sodelovali pri gospodarsko ekonomskem razvoju družbe. Skrb za invalide mora biti eden glavnih temeljev socialne in ljudem prijazne države ter s tem bolj humane družbe.

Vir:

Združeni narodi so oktobra 1992 z resolucijo razglasili 3. december za mednarodni dan invalidov. Svet za invalide Republike Slovenije naslavlja na slovensko javnost Poslanico ob 3. decembru - mednarodnem dnevu invalidov 2021. Letošnje geslo Združenih narodov je: "Vodenje in sodelovanje invalidov ...