23/04/2026
Nimam se rada.
Zaboli to izreci. Boli to slisati. Boli to obcutiti.
Telo se napne, srce se skrci, dusa zajoce.
A nato sledi olajsanje. Evo, priznala sem si.
Sedaj lahko zares zacnem graditi ljubezen do sebe.
Sedaj lahko slisim in v TELESU zacutim ter sprejmem dejanja ljubezni in neznosti, svoja in od drugih. Ni vec krinke, ni vec oklepa, ni vec pretvarjanja, da je vse v redu, ko pa ni.
Zdaj lahko zacnem. Grem na sprehod in nato en dober zajtrk, samo zame, v miru, z ljubeznijo. Tudo to je dejanje ljubezni, mar ne?
Drage moje, najprej priznanje, nato dejanje (pa se rima se😅). Prepogosto na intuitvnih masazah pride na plano ‘imej se rada, vem, da bi se morala, delam na tem, a jetako tezko’….
Je tezko, zelo. A najprej si je treba priznati to, kar je trenutno res - nimam se rada. Obliz je odlepljen. Zdaj se lahko rana zaceli.
Kaj menis o napisanem? Si se nasla? Kdaj si se ti zacela imeti rada? Zapisi v komentar ali v zs, vesela bom tvojih izkusenj🌸