02/03/2026
Ko pozabiš, zakaj včasih pač nisi ok
V zadnjih dneh je kar nekaj punc (ali bolje rečno - dam) delilo zapise o boleznih in stanjih, ki v ozadju vplivajo na naše počutje.
Tista stanja, ko na zunaj izgleda vse ok in super, znotraj pa ti nekaj tiho meša štrene.
Ko sem brala te zapise, sem globoko vdihnila.
In izdihnila.
Ker sem ugotovila, da večkrat kot ne - pozabim.
Pozabim, zakaj včasih nisem ok.
Zakaj imam slabše dneve.
Zakaj me bolijo mišice že samo, ko vstanem.
Zakaj je anksioznost kak dan globlja.
Zakaj sem na robu joka brez očitnega razloga.
In potem se vprašam - je bolje, da pozabim?
Ali bi bilo bolje, da se večkrat spomnim, da je to stanje moj življenjski sopotnik?
Da zraven paše nihanje razpoloženja, bolečine v mišicah in tisti občutek, da sem napihnjena kot balon?
Vsako jutro vzamem tabletko.
Kot nekaj čisto vsakdanjega.
In skoraj pozabim, da moja ščitnica še vedno dela po svoje – pa čeprav je je ostalo samo še malo.
Ampak to malo še vedno vpliva.
Na telo.
Na počutje.
Na hormone.
Ne vem, a bi bilo bolje, da se večkrat zavedam, da nisem ok zaradi moje ŠČIT-nice in nisem tako stroga do sebe, ali je vseeno bolje, da pozabim in grem naprej, kot da nič ni.
Ker roko na srce - vpliv je! Moji hormoni usmerjajo moje počutje, pa če se še tako trudim delati, kot da ni nič.
In potem se vmes prikradejo še predmenopavzni tresljaji (na srečo redki) in kar naenkrat sem na tleh, brez zunanjega razloga.
Notranji razlog pa?
Ja. Pozabim nanj.
Takšni zapisi so moj opomnik.
Ne zato, da bi se smilila sama sebi.
Ampak zato, da sem takrat do sebe bolj nežna.
Manj stroga.
Bolj razumevajoča.
Tako da hvala vsaki, ki je delila ta zapis. Spomnile ste me, da moje počutje ni le “preveč delujoča glava” ali “slab dan”, ampak tudi telo.
In mogoče je ravno to ravnovesje prava pot.
Da ne dramatiziram.
In tudi ne ignoriram.
Da vzamem tabletko.
Globoko vdihnem.
In si rečem: »Aha, danes bo eden takih dni. V redu je.«
Ker če že hormoni včasih vodijo orkester brez moje privolitve,
lahko jaz vsaj izberem, kako bom plesala. 😅
In ja… v takih dneh si še posebej zaslužim malo več miru.
Malo več razumevanja.
In malo manj “daj no, ne seri, akcija”.
Telo pač ni stroj.
In jaz/ti tudi ne.
Torej - če imaš kdaj dan, ko rabiš malo potarnat, malo razumevanja ali samo prostor, kjer ti ni treba razlagat, zakaj danes nisi čisto ok — pridi.
👉 https://www.aleanature.si/
Včasih je dovolj, da te nekdo sliši.
In da lahko samo si. 💛
P.s. selfiji mi ne grejo, ampak tele Ai slike so mi pa zakon, pa četudi z manjšimi napakicami 😂.