07/02/2026
Telo ne pozabi.
Tudi takrat, ko um skuša iti naprej, telo še vedno nosi zapise vseh doživetij.
Vsak dotik, vsaka rana, vsaka varnost in vsaka izguba se shranijo globoko — v dihu, v mišicah, v ritmu srca.
Vse se zapiše celično.
Ne kot kazen, ampak kot spomin preživetja.
Telo se uči, kako te zaščititi, kako te obdržati pri življenju, tudi ko je bilo pretežko čutiti.
V telesu ostanejo shranjene reakcije na tisto, česar nismo mogli izraziti, povedati ali varno začutiti. Kar je bilo nekoč smiselno, danes pogosto živimo kot nemir, kronično napetost, utrujenost, bolečine ali občutek, da nikoli zares ne moremo počivati.
Zato ni presenetljivo, da v telesu, ki je stalno zadržano in v konstantni pripravljenosti, ni miru. V telesu, ki je neizraženo, ni prave sprostitve.
Telo govori jezik zaznave. Kar ni bilo predelano, se ne raztopi samo od sebe. Kar ni bilo izraženo, ostane potlačeno. In kar je potlačeno, se prej ali slej pokaže skozi telo.
BIPOLARNA terapija po metodi Lone Sorensen vpliva, da se telo začne počutiti dovolj varno, da se začne mehčati. Ko se telo mehča, se sproščajo stari odzivi. In šele takrat lahko pride počitek, ki ni beg, boj ali odvisnost, ampak resničen stik se sabo.
BIPOLARNA REFLEKSNA terapija telo pripelje do meditativnega stanja, v katerem se uravnovesita dihanje in srčni utrip, kar je pogoj, da začne telo izločati strupe, ki so posledica čustvenih blokad in starih travm, ki so ostale shranjene tako v zavestnem kot nezavednem umu. Bipolarna refleksna terapija uravnava hormone v telesu in možganih, kar nadalje vpliva na nevrobiološke procese in nevrotransmiterje, kot so serotonin, dopamin, noradrenalin in sprošča protistresne hormone.
Tako telesu končno dovolimo, da pove svojo resnico. In telo, ko je slišano, ne rabi več kričati, ampak lahko postopno preide v sproščeno stanje.
Zdravljenje ni brisanje spomina.
Zdravljenje je, da telesu dovolimo novo izkušnjo: varnost, nežnost, počasnost.
Da se stari zapisi lahko zmehčajo in dobijo nov pomen.
Telo si zapomni tudi dobro.
Vsak globok izdih, vsak trenutek prisotnosti, vsak občutek, da si v redu takšna, kot si.
Tudi to se zapisuje — celično, tiho, vztrajno.
In prav zato je mogoče ponovno zaupati življenju.
Počasi.
V svojem ritmu.