03/11/2025
Kako si?
Nisem dobro.
Tišina. Kaj pa zdaj?
Ali znamo biti s sabo ko nismo dobro?
Ali znamo biti z drugimi ko niso dobro?
Ali mogoče zato ker ne znamo tega - zato se pretvarjamo da smo dobro? Da smo okej in v redu?
Ko smo v resnici žalostni, jezni ... ampak se potrudimo da damo tist nasmešek na obraz ker 'Bog ne daj' da bi bili slabo!
Sama izkušam zadnje čase to. Moj živčni sistem ni okej s tem da sem slabo, vedno sem postavljala obrambo pred tem, ker je to pomenilo da nisem ljubljena. Ko sem bila žalostna ali jezna je to zame pomenilo da nisem bila toliko sprejeta kot če sem bila 'okej'.
Kolikor je bilo meni težko biti s tem, toliko težko je bila moja mama s tem. Želela me je popravit, da bom dobro. Ker: "Če si ti dobro sem jaz dobro". Ampak s tem ko me ni sprejela takšno kot sem, sem morala del sebe potisnit stran. Se pomanjšat. To ne govorim da bi krivdo dala na njo, to govorim, ker je bilo tako.
Že nekaj časa je odgovornost na meni. Da si dovolim biti slabo in da sem okej sama s sabo in posledično tudi z drugimi. Zdaj vidim da ni nič narobe z mano, samo določeni ljudje ne zmorejo biti s tem, da sem jaz slabo.
Kljub temu spoznanju - ni lahko biti ranljiv, spustit dol obrambe in maske - ampak je na koncu vredno.
Ker ugotoviš da ne več porabiš ogromno energije za to, da se pretvarjaš da si nekaj kar nisi!
Namesto tega gre energija v to kar v resnici si. 🙏
