Zbornica kliničnih psihologov Slovenije - ZKP

21/11/2025

V Zbornici kliničnih psihologov Slovenije se pridružujemo 𝗼𝗱𝗽𝗿𝘁𝗲𝗺𝘂 𝗽𝗶𝘀𝗺𝘂 𝗢𝗱𝗱𝗲𝗹𝗸𝗮 𝘇𝗮 𝗽𝘀𝗶𝗵𝗼𝗹𝗼𝗴𝗶𝗷𝗼 𝗙𝗙 𝗨𝗠, da predlagani Zakon o psihoterapevtski dejavnosti ne zagotavlja ne strokovnosti ne varnosti, ki ju morajo imeti pacienti v zdravstvu.

“Populistično se ustvarja mnenje, da se ‘interesi posameznika in skrb za njegovo duševno zdravje’ ter ‘interesi strokovnjakov, ki psihoterapijo izvajajo v zdravstvu’, izključujejo. To perspektivo želimo takoj ovreči. Strokovni standardi in zaščita ‘v tem primeru poklica psihologa’ niso v nasprotju s skrbjo za posameznika – temveč so njena osnovna predpostavka.”

🔍 Ključni problemi zakona

1️⃣ Neprimerljivo izenačevanje izobraževalnih poti
Zakon postavlja ob bok poti, ki se med seboj bistveno razlikujejo po zahtevnosti, vsebini in preverjanju znanja.

“Kot visokošolska izobraževalna ustanova se strinjamo s kolegi iz zdravstva, da zakon izenačuje med seboj neprimerljive izobraževalne poti in predstavlja nedopusten umik od standardov visokošolskega izobraževanja."

2️⃣ Pomanjkanje jasnih strokovnih meril
Zakon v tej obliki odpira vrata vključevanju tehnik, ki nimajo dokazov o učinkovitosti ali so celo psevdoznanstvene.

“Kot raziskovalna ustanova želimo dodatno poudariti, da odločno nasprotujemo vpeljavi psihoterapevtskih pristopov, ki so slabo podprti z raziskovalnimi dokazi ali ki so na meji s psevdoznanstvenimi. Čeprav je v 36. členu opredeljeno, da dovoljene psihoterapevtske pristope določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministra (za zdravje), se sprašujemo, na kakšni osnovi bo minister sprejel to odločitev. Metodologija za odločanje ni nikjer opredeljena.”

3️⃣ Nevarnost za paciente
Z izenačevanjem strokovnjakov v zdravstvu z izvajalci izven njega zakon briše meje odgovornosti in standardov.

“Vzpostavlja se resna dilema o varnosti in smiselnosti vključevanja metod, za katere ni konsistentnih dokazov o učinkovitosti v zdravstvu, kjer razpon pritožb lahko sega od manjših duševnih stisk do resnih duševnih motenj. Ne vemo, ali so te prakse varne, kako jih je mogoče ekonomsko upravičiti, ali bodo ustrezale vsem uporabnikom.”

Vir: https://vecer.com/slovenija/javno-pismo-dusevno-zdravje-potrebuje-resitve-ne-slabega-zakona-10397890

Foto: PROFIMEDIA

20/11/2025

Odprto pismo o novem Zakonu o psihoterapevtski dejavnosti – za strokovnjake, za paciente, za vse nas.

Vlada Republike Slovenije Ministrstvo za zdravje Svoboda Socialni demokrati (SD) Levica SDS - Slovenska demokratska stranka NSi Demokrati

19/11/2025

Ta petek bo Državni zbor ponovno odločal o Zakonu o psihoterapevtski dejavnosti, ki je zaradi številnih strokovnih pomislekov sprožil resne razprave. Klinična psihologija in druge zdravstvene stroke opozarjamo, da je predlog zakona 𝘀𝘁𝗿𝗼𝗸𝗼𝘃𝗻𝗼 𝗻𝗲𝘂𝘀𝘁𝗿𝗲𝘇𝗲𝗻 𝗶𝗻 𝗽𝗼𝘁𝗲𝗻𝗰𝗶𝗮𝗹𝗻𝗼 𝗻𝗲𝘃𝗮𝗿𝗲𝗻 𝘇𝗮 𝗻𝗮𝗷𝗿𝗮𝗻𝗹𝗷𝗶𝘃𝗲𝗷𝘀̌𝗲 𝗯𝗼𝗹𝗻𝗶𝗸𝗲, saj omogoča izvajanje psihoterapevtske obravnave osebam brez ustreznega kliničnega znanja, izkušenj in usposobljenosti.

Psihoterapija je 𝗺𝗲𝘁𝗼𝗱𝗮 𝘇𝗱𝗿𝗮𝘃𝗹𝗷𝗲𝗻𝗷𝗮 𝗱𝘂𝘀̌𝗲𝘃𝗻𝗶𝗵 𝗺𝗼𝘁𝗲𝗻𝗷, ki zahteva sistematično izobraževanje znotraj zdravstvenega sistema – od dodiplomskega študija, specializacije, kliničnih praks do strokovnega nadzora. Predlagani zakon pa po opozorilih stroke 𝗶𝘇𝗲𝗻𝗮𝗰̌𝘂𝗷𝗲 𝗺𝗲𝗱 𝘀𝗲𝗯𝗼𝗷 𝗻𝗲𝗽𝗿𝗶𝗺𝗲𝗿𝗹𝗷𝗶𝘃𝗲 𝗶𝘇𝗼𝗯𝗿𝗮𝘇̌𝗲𝘃𝗮𝗹𝗻𝗲 𝗽𝗼𝘁𝗶, ne določa minimalnih kliničnih standardov ter odpira možnost, da bi bolnike obravnavali posamezniki, ki ne znajo prepoznati kompleksnih psihiatričnih ali nevroloških stanj.

Strinjamo se, da je področje psihoterapije izven zdravstva treba urediti. Vendar rešitev ne sme rušiti obstoječega kliničnega sistema, ki zagotavlja strokovno raven, varnost pacientov ter mednarodno primerljive standarde. Stališče stroke je jasno: 𝘇𝗮𝗸𝗼𝗻 𝗷𝗲 𝘁𝗿𝗲𝗯𝗮 𝗽𝗼𝗻𝗼𝘃𝗻𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗺𝗶𝘀𝗹𝗶𝘁𝗶, 𝘀𝘁𝗿𝗼𝗸𝗼𝘃𝗻𝗼 𝗱𝗼𝗽𝗼𝗹𝗻𝗶𝘁𝗶 𝗶𝗻 𝗼𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝘁𝗶 𝘃 𝗱𝗶𝗮𝗹𝗼𝗴𝘂 𝘇 𝘃𝘀𝗲𝗺𝗶 𝗸𝗹𝗷𝘂𝗰̌𝗻𝗶𝗺𝗶 𝗱𝗲𝗹𝗲𝘇̌𝗻𝗶𝗸𝗶, ne na račun varnosti bolnikov.

📌 Vir: https://www.24ur.com/novice/slovenija/zakon-o-psihoterapiji-bo-podrocje-koncno-uredil-ali-ogrozil-bolnike.html

Foto: Damjan Žibert za 24ur.com

19/11/2025

“Bolniki in njihovi svojci lahko ob spoprijemanju z življenja ogrožujočo boleznijo doživljajo tudi globoko duševno stisko. Klinični psihologi se kot stalni ali zunanji člani paliativnih timov vključujemo v obravnavo, s ciljem obvladovanja izraženih stisk in ohranjanja čim boljše kakovosti življenja. Ključno je, da bolniki ob spoprijemanju s težko ali neozdravljivo boleznijo ter njihovi svojci dobijo strokovno pomoč – tisto, ki jo potrebujejo, in takrat, ko jo potrebujejo.

Zato podpiramo razvoj paliativne oskrbe in znotraj nje vzpostavljanje mreže kliničnih psihologov. Dostopna in strokovna mreža paliativne oskrbe prinaša dobrobiti bolnikom in njihovim svojcem, pripomore pa tudi k obvladovanju stisk in krepitvi psihološke rezilientnosti zdravstvenih delavcev, ki delamo z bolniki, in njihovimi družinami v ranljivih življenjskih obdobjih.”

dr. Andreja C. Škufca Smrdel, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., predsednica Sekcije za psihosocialno onkologijo in paliativno oskrbo

𝗩 𝗭𝗯𝗼𝗿𝗻𝗶𝗰𝗶 𝗸𝗹𝗶𝗻𝗶𝗰̌𝗻𝗶𝗵 𝗽𝘀𝗶𝗵𝗼𝗹𝗼𝗴𝗼𝘃 𝗽𝗼𝘇𝗶𝘃𝗮𝗺𝗼 𝗼𝗱𝗹𝗼𝗰̌𝗲𝘃𝗮𝗹𝗰𝗲 𝗸 𝗱𝗼𝘀𝗹𝗲𝗱𝗻𝗲𝗺𝘂 𝘂𝗽𝗼𝘀̌𝘁𝗲𝘃𝗮𝗻𝗷𝘂 𝘀𝘁𝗿𝗼𝗸𝗼𝘃𝗻𝗶𝗵 𝘀𝗽𝗼𝘇𝗻𝗮𝗻𝗷 𝗶𝗻 𝗽𝗿𝗶𝗽𝗼𝗿𝗼𝗰̌𝗶𝗹 𝗽𝗿𝗶 𝗽𝗿𝗶𝗽𝗿𝗮𝘃𝗶 𝗶𝗻 𝘀𝗽𝗿𝗲𝗷𝗲𝗺𝗮𝗻𝗷𝘂 𝘇𝗮𝗸𝗼𝗻𝗼𝘃, 𝗸𝗶 𝗽𝗼𝘀𝗲𝗴𝗮𝗷𝗼 𝘃 𝗱𝗲𝗹𝗼 𝘀𝘁𝗿𝗼𝗸𝗲 𝗶𝗻 𝘃𝗽𝗹𝗶𝘃𝗮𝗷𝗼 𝗻𝗮 𝗱𝘂𝘀̌𝗲𝘃𝗻𝗼 𝘇𝗱𝗿𝗮𝘃𝗷𝗲 𝗽𝗼𝘀𝗮𝗺𝗲𝘇𝗻𝗶𝗸𝗼𝘃 𝘁𝗲𝗿 𝘀𝗸𝘂𝗽𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶.

17/11/2025

Sladkorna bolezen ni le telesno, temveč tudi globoko psihološko breme.

𝗚𝗿𝗲 𝘇𝗮 𝗸𝗿𝗼𝗻𝗶𝗰̌𝗻𝗼 𝘀𝘁𝗮𝗻𝗷𝗲, 𝗸𝗶 𝗷𝗲 𝗽𝗿𝗲𝘇̌𝗲𝘁𝗼 𝘇 𝗱𝘂𝘀̌𝗲𝘃𝗻𝗶𝗺𝗶 𝘀𝘁𝗶𝘀𝗸𝗮𝗺𝗶, 𝗽𝗼𝘃𝗲𝘇𝗮𝗻𝗶𝗺𝗶 𝘇 𝗶𝗻𝘁𝗲𝗻𝘇𝗶𝘃𝗻𝗶𝗺 𝘇𝗱𝗿𝗮𝘃𝗹𝗷𝗲𝗻𝗷𝗲𝗺, 𝗳𝗶𝗻𝗮𝗻𝗰̌𝗻𝗶𝗺 𝗯𝗿𝗲𝗺𝗲𝗻𝗼𝗺, 𝗽𝗿𝗶𝗹𝗮𝗴𝗮𝗷𝗮𝗻𝗷𝗲 𝗽𝗿𝗲𝗵𝗿𝗮𝗻𝗲 𝗶𝗻 𝘀𝘁𝗶𝗴𝗺𝗼. Mnogi se soočajo tudi z občutkom, da bolezni ne morejo vzeti v svoje roke. Zato bi morala biti skrb za duševno zdravje neločljiv del celostne obravnave bolnika.

V nedavnem pogovoru z Zvezo društev diabetikov sta dr. Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za presnovne bolezni Pediatrične klinike UKC, in dr. Simona Klemenčič, klinična psihologinja s kliničnega oddelka za enkokrinologijo UKC Ljubljana, opozorila, da bi lahko novi Zakon o psihoterapiji te izzive še poglobil.

Čeprav se zaveda, da je področje psihoterapevtske zakonodaje predolgo stagniralo, 𝘀𝘁𝗿𝗼𝗸𝗮 𝗶𝘇𝗿𝗮𝘇̌𝗮 𝘀𝗸𝗿𝗯, 𝗱𝗮 𝗯𝗶 𝗽𝗿𝗲𝗻𝗶𝘇𝗸𝗶 𝘀𝘁𝗮𝗻𝗱𝗮𝗿𝗱𝗶 𝘂𝘀𝗽𝗼𝘀𝗼𝗯𝗹𝗷𝗲𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶 𝗹𝗮𝗵𝗸𝗼 𝘇𝗺𝗮𝗻𝗷𝘀̌𝗮𝗹𝗶 𝗸𝗮𝗸𝗼𝘃𝗼𝘀𝘁 𝗼𝗯𝗿𝗮𝘃𝗻𝗮𝘃𝗲 𝘁𝗲𝗿 𝘀̌𝗸𝗼𝗱𝗶𝗹𝗶 𝗽𝗼𝘀𝗲𝗯𝗲𝗷 𝗿𝗮𝗻𝗹𝗷𝗶𝘃𝗶𝗺 𝘀𝗸𝘂𝗽𝗶𝗻𝗮𝗺 – 𝗺𝗲𝗱 𝗻𝗷𝗶𝗺𝗶 𝗹𝗷𝘂𝗱𝗲𝗺 𝘀 𝘀𝗹𝗮𝗱𝗸𝗼𝗿𝗻𝗼 𝗯𝗼𝗹𝗲𝘇𝗻𝗶𝗷𝗼.

Celostna, strokovna in varna podpora je za diabetike nujna. Več o tem v prispevku Nova24TV Slovenija.

__________________________________________________Preberite tudi novice na našem spletnem portalu:https://nova24tv.si/_______________________________________...

14/11/2025

Znotraj psihoterapevtskega dela ločimo 𝘃𝗲𝗰̌ 𝘇𝗻𝗮𝗻𝘀𝘁𝘃𝗲𝗻𝗼 𝗽𝗼𝗱𝗽𝗿𝘁𝗶𝗵 𝗽𝗿𝗶𝘀𝘁𝗼𝗽𝗼𝘃, 𝘀 𝗸𝗮𝘁𝗲𝗿𝗶𝗺𝗶 𝘃𝗮𝗿𝗻𝗼 𝘇𝗱𝗿𝗮𝘃𝗶𝗺𝗼 𝗹𝗷𝘂𝗱𝗶 𝘇 𝗱𝘂𝘀̌𝗲𝘃𝗻𝗶𝗺𝗶 𝗺𝗼𝘁𝗻𝗷𝗮𝗺𝗶. V preteklih objavah smo izpostavili razvojno analitično psihoterapijo ter sistemsko družinsko psihoterapijo, danes pa predstavljamo tretji pristop.

3️⃣ 𝗩𝗘𝗗𝗘𝗡𝗝𝗦𝗞𝗢-𝗞𝗢𝗚𝗡𝗜𝗧𝗜𝗩𝗡𝗔 𝗧𝗘𝗥𝗔𝗣𝗜𝗝𝗔

Vedenjsko-kognitivna terapija temelji na razumevanju, da so 𝗻𝗮𝘀̌𝗲 𝗺𝗶𝘀𝗹𝗶, 𝗰̌𝘂𝘀𝘁𝘃𝗮 𝗶𝗻 𝘃𝗲𝗱𝗲𝗻𝗷𝗮 𝗺𝗲𝗱 𝘀𝗲𝗯𝗼𝗷 𝗽𝗼𝘃𝗲𝘇𝗮𝗻𝗶, 𝘃𝘇𝗼𝗿𝗰𝗶 𝗽𝗮 𝗻𝗮𝘂𝗰̌𝗲𝗻𝗶. Z raziskovanjem in spreminjanjem neustreznih miselnih vzorcev in vedenj lahko pomembno vplivamo na svoje počutje.

Gre za strukturiran in ciljno usmerjen pristop, ki 𝘀𝗽𝗼𝗱𝗯𝘂𝗷𝗮 𝗮𝗸𝘁𝗶𝘃𝗻𝗼 𝘃𝗹𝗼𝗴𝗼 𝗽𝗼𝘀𝗮𝗺𝗲𝘇𝗻𝗶𝗸𝗮, 𝗱𝗮 𝘀𝗲 𝘇𝗮𝘃𝗲𝗱𝗮 𝘀𝘃𝗼𝗷𝗶𝗵 𝗺𝗶𝘀𝗹𝗶 𝗶𝗻 𝗷𝗶𝗵 𝗽𝗿𝗲𝗼𝗯𝗹𝗶𝗸𝘂𝗷𝗲, če mu povzročajo stisko. Učinkovit je pri številnih duševnih težavah, med drugim pri anksioznih in depresivnih motnjah, motnjah hranjenja, nespečnosti in mnogih drugih.

🎥 V videu mag. Petra Bavčar, specialistka klinične psihologije, predstavi bistvo vedenjsko-kognitivne terapije ter pojasni, komu in kako lahko pomaga.

11/11/2025

🗓️ 11. november – 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗼𝘃𝗻𝗶 𝗱𝗮𝗻 𝗯𝗼𝗷𝗮 𝗽𝗿𝗼𝘁𝗶 𝗼𝗱𝘃𝗶𝘀𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶

Ko govorimo o 𝘰𝘥𝘷𝘪𝘴𝘯𝘰𝘴𝘵𝘪, običajno najprej pomislimo na zasvojenost z alkoholom ali drogami, poznamo pa tudi nekemične odvisnosti, na primer odvisnost od zaslonov, videoiger, iger na srečo, družbenih omrežij … 📱🎮💻

🔎 𝗭𝗻𝗮𝗸𝗶 𝘁𝗲𝘇̌𝗮𝘃 𝘇 𝗻𝗲𝗸𝗲𝗺𝗶𝗰̌𝗻𝗶𝗺𝗶 𝘇𝗮𝘀𝘃𝗼𝗷𝗲𝗻𝗼𝘀𝘁𝗺𝗶:
• Vedenje močno vpliva na čustveno stanje (npr. občutek umiritve, bega od težav).
• Pojavi se toleranca – potrebujemo vedno več, da dosežemo enak učinek.
• Ob omejitvi vedenja občutimo odtegnitvene simptome (tesnoba, razdražljivost).
• Nastajajo konflikti v odnosih, šoli ali pri delu.
• Kljub posledicam vedenje ponavljamo.

🩺 Zasvojenost ni znak šibkosti, temveč opozorilo, da nekaj v našem življenju potrebuje pozornost in ravnotežje. Prvi korak je prepoznavanje vzorcev – drugi pa iskanje podpore.

👉 Več o nekemičnih zasvojenostih si lahko preberete na spletni strani NIJZ: 🔗 nijz.si/zivljenjski-slog/nekemicne-zasvojenosti

10/11/2025

“Psihiatrične diagnoze so postale modna muha za izražanje stiske v bolni družbi. Resnični problem pogosto ni v posamezniku, temveč v sistemu.”

V kolumni Gostujočega peresa psihiatrinja in sistemska družinska psihoterapevtka dr. Breda Jelen Sobočan s prstom pokaže na 𝗱𝗲𝗷𝗮𝗻𝘀𝗸𝗲𝗴𝗮 𝗯𝗼𝗹𝗻𝗶𝗸𝗮 𝗱𝗮𝗻𝗮𝘀̌𝗻𝗷𝗲𝗴𝗮 𝗰̌𝗮𝘀𝗮 — 𝗱𝗿𝘂𝘇̌𝗯𝗼.

Svet, v katerem živimo, nas sili v nenehno tekmovanje, samopromocijo, pretirano “produktivnost” in samodiagnosticiranje. Psihiatrični jezik je postal del vsakdana — orodje, s katerim nemočno iščemo smisel v odtujenem svetu:

“Masovno samodiagnosticiranje brez psihiatričnih diagnoz je postal jezik nemočne mase (bolj ali manj mladih) odtujenih posameznikov, ki sporočajo o svojem nelagodju v družbi.”

Breda Jelen Sobočan opozarja, da v osnovi ne gre za težavo v posamezniku; resnični problem je:
👉 v sistemu, ki spodbuja izgorelost, neenakost, osamljenost;
👉 v kulturi, kjer “varovanje meja” pomeni zapiranje vase;
👉 v okolju, kjer terapija nadomešča to, kar bi morala nuditi skupnost.

“Z enormnim uspehom pop psihologije smo ugotovili, da dialektika ne zaobide psihološkega trpljenja. Resničnemu trpljenju se je kot antiteza pojavilo in razraslo skrajno neudobno stanje posameznika v odtujenem in narcističnem neoliberalnem, hiperpotrošniškem, lažnem, dvodimenzionalnem tik-tok svetu v upanju, da mu prinese vsaj neko olajšanje.”

Soočamo se s porastom duševnih stisk, anksioznosti in izgorelosti, ki jih pogosto dojemamo kot osebno šibkost in pomanjkanje volje ali odpornosti:

“𝗣𝗿𝗼𝗯𝗹𝗲𝗺 𝘇𝗮 𝘇𝗱𝗿𝗮𝘃𝘀𝘁𝘃𝗲𝗻𝗶 𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗺 𝗷𝗲, 𝗸𝗲𝗿 𝗷𝗲 𝘀𝗹𝗮𝗯𝗼 𝗿𝗮𝘇𝗹𝗼𝗰̌𝗲𝗻𝗼, 𝗸𝗱𝗼 𝘁𝗿𝗽𝗶 𝘇𝗮𝗿𝗮𝗱𝗶 𝗱𝗿𝘂𝘇̌𝗯𝗲𝗻𝗼 𝗽𝗼𝘃𝘇𝗿𝗼𝗰̌𝗲𝗻𝗲 𝗮𝗻𝗸𝘀𝗶𝗼𝘇𝗻𝗼-𝗱𝗲𝗽𝗿𝗲𝘀𝗶𝘃𝗻𝗲 𝗺𝗼𝘁𝗻𝗷𝗲 𝗶𝗻 𝗸𝗱𝗼 𝘇𝗮𝗿𝗮𝗱𝗶 𝗺𝗼𝘁𝗻𝗷𝗲, 𝗸𝗶 𝗷𝗲 𝘇̌𝗲 𝘃 𝗼𝗯𝗺𝗼𝗰̌𝗷𝘂 𝗺𝗲𝗱𝗶𝗰𝗶𝗻𝘀𝗸𝗲 𝗱𝗶𝗮𝗴𝗻𝗼𝘇𝗲 𝗶𝗻 𝘇𝗮𝗵𝘁𝗲𝘃𝗮 𝘂𝘀𝘁𝗿𝗲𝘇𝗻𝗼 𝘂𝗸𝗿𝗲𝗽𝗮𝗻𝗷𝗲.”

“Ko pri 30. ali 40. letih ne moreš v lastno stanovanje, si pa zaposlen in “priden”, ko se cene bivališč konstantno zvišujejo nad vsakršno matematično logiko, si se izgubil v subjektivni napetosti, ki izhaja iz splošnega zastoja razvojnih nalog. /…/ Kakor nam kaže v slovenski družbi z načrtovanjem za prihodnost, ti preostane samo magična rešitev: zadeti na lotu ali iti v terapijo.”

Kaj lahko torej naredimo, da bodo otroci izživeli otroštvo in se razvili v socialna bitja, in kdo so strokovnjaki, ki bodo pozdravili družbo?

📌 Vir: delo.si/mnenja/gostujoce-pero/bolna-je-druzba-ne-vi

Foto: Voranc Vogel

06/11/2025

🎓 DNEVI PSIHOLOGOV 2025

Pridružite se nam na dogodku z naslovom 𝗣𝘀𝗶𝗵𝗼𝗹𝗼𝘀̌𝗸𝗼 𝗼𝗰𝗲𝗻𝗷𝗲𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲 𝗸𝗼𝘁 𝗱𝗲𝗹 𝗶𝗱𝗲𝗻𝘁𝗶𝘁𝗲𝘁𝗲 𝗽𝘀𝗶𝗵𝗼𝗹𝗼𝗴𝗮: 𝘁𝗿𝗲𝗻𝘂𝘁𝗻𝗶 𝗶𝗻 𝗽𝗿𝗶𝗵𝗼𝗱𝗻𝗷𝗶 𝗶𝘇𝘇𝗶𝘃𝗶, pri katerem sodelujemo z Društvo psihologov Slovenije.

📅 sreda, 3. december 2025
🕘 9.00–17.15
📍 Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana

Predavanje bo razdeljeno na:

🔹 𝗣𝗟𝗘𝗡𝗔𝗥𝗡𝗔 𝗣𝗥𝗘𝗗𝗔𝗩𝗔𝗡𝗝𝗔
✨ 𝗗𝗿. 𝗗𝗿𝗮𝗴𝗼𝘀̦ 𝗜𝗹𝗶𝗲𝘀𝗰𝘂 (Univerza v Bukarešti) – 𝘊𝘰𝘮𝘱𝘦𝘵𝘦𝘯𝘤𝘪𝘦𝘴 𝘧𝘰𝘳 𝘗𝘴𝘺𝘤𝘩𝘰𝘭𝘰𝘨𝘪𝘤𝘢𝘭 𝘈𝘴𝘴𝘦𝘴𝘴𝘮𝘦𝘯𝘵: 𝘍𝘰𝘶𝘯𝘥𝘢𝘵𝘪𝘰𝘯𝘴, 𝘊𝘩𝘢𝘭𝘭𝘦𝘯𝘨𝘦𝘴, 𝘢𝘯𝘥 𝘍𝘶𝘵𝘶𝘳𝘦 𝘋𝘪𝘳𝘦𝘤𝘵𝘪𝘰𝘯𝘴
• Predavanje o ključnih kompetencah, mednarodnih standardih in prihodnjih usmeritvah psihološkega ocenjevanja. Predavanje poteka v angleškem jeziku.

✨ 𝗗𝘂𝘀̌𝗶𝗰𝗮 𝗕𝗼𝗯𝗲𝗻 (Center za psihodiagnostična sredstva) – 𝘗𝘳𝘪𝘳𝘦𝘥𝘣𝘦 𝘵𝘦𝘴𝘵𝘰𝘷: 𝘴𝘮𝘦𝘳𝘯𝘪𝘤𝘦, 𝘻𝘨𝘰𝘥𝘰𝘷𝘪𝘯𝘢 𝘪𝘯 𝘴𝘭𝘰𝘷𝘦𝘯𝘴𝘬𝘰 𝘻𝘢𝘬𝘶𝘭𝘪𝘴𝘫𝘦
• Predstavitev mednarodnih smernic in dolgoletnih izkušenj s priredbami testov v slovenski prostor.

🔹 𝗧𝗘𝗠𝗔𝗧𝗦𝗞𝗜 𝗦𝗞𝗟𝗢𝗣𝗜 𝗣𝗥𝗜𝗦𝗣𝗘𝗩𝗞𝗢𝗩
• 𝗣𝗿𝗶𝘀𝗽𝗲𝘃𝗲𝗸 𝗭𝗯𝗼𝗿𝗻𝗶𝗰𝗲 𝗸𝗹𝗶𝗻𝗶𝗰̌𝗻𝗶𝗵 𝗽𝘀𝗶𝗵𝗼𝗹𝗼𝗴𝗼𝘃 𝗦𝗹𝗼𝘃𝗲𝗻𝗶𝗷𝗲 – aktualne raziskave in praksa na področju kliničnega ocenjevanja
• 𝗣𝗿𝗶𝘀𝗽𝗲𝘃𝗲𝗸 𝗞𝗼𝗺𝗶𝘀𝗶𝗷𝗲 𝘇𝗮 𝗲𝘁𝗶𝗰̌𝗻𝗮 𝘃𝗽𝗿𝗮𝘀̌𝗮𝗻𝗷𝗮 𝗽𝗿𝗶 𝗗𝗣𝗦 – etične dileme in odgovorno ravnanje pri uporabi psihodiagnostičnih orodij

🔹 𝗢𝗞𝗥𝗢𝗚𝗟𝗔 𝗠𝗜𝗭𝗔
• 𝗩𝗹𝗼𝗴𝗮 𝗽𝘀𝗶𝗵𝗼𝗹𝗼𝘀̌𝗸𝗲𝗴𝗮 𝗼𝗰𝗲𝗻𝗷𝗲𝘃𝗮𝗻𝗷𝗮 𝘃 𝗱𝗿𝘂𝘇̌𝗯𝗶
Govorili bomo o tem, kako psihološko ocenjevanje soustvarja šolski, zdravstveni in delovni prostor, kaj je potrebno za razvoj novih in sodobnih psihodiagnostičnih instrumentov, kako na to gleda pravna stroka idr.
👉 𝗩𝗼𝗱𝗶𝘁𝗲𝗹𝗷: dr. David Gosar

💶 Kotizacija:
člani DPS in ZKP – 𝟱𝟬 €
nečlani – 𝟳𝟱 €
študenti in upokojenci – 𝟯𝟬 €

ℹ️ 𝗩𝗲𝗰̌ 𝗶𝗻𝗳𝗼𝗿𝗺𝗮𝗰𝗶𝗷 𝗶𝗻 𝗽𝗿𝗶𝗷𝗮𝘃𝗻𝗶𝗰𝗼 𝗻𝗮 𝗱𝗼𝗴𝗼𝗱𝗲𝗸 𝗻𝗮𝗷𝗱𝗲𝘁𝗲 𝗻𝗮 𝗽𝗼𝘃𝗲𝘇𝗮𝘃𝗶: https://bit.ly/dnevi-psihologov

04/11/2025

V prejšnji objavi smo predstavili prvega izmed štirih psihoterapevtskih pristopov, ki so podprti z dokazi in se izvajajo v zdravstvu, nadaljujemo pa z naslednjim:

2️⃣ 𝗦𝗜𝗦𝗧𝗘𝗠𝗦𝗞𝗔 𝗗𝗥𝗨𝗭̌𝗜𝗡𝗦𝗞𝗔 𝗣𝗦𝗜𝗛𝗢𝗧𝗘𝗥𝗔𝗣𝗜𝗝𝗔

Sistemska družinska psihoterapija je psihoterapevtski pristop, ki 𝗼𝗯𝗿𝗮𝘃𝗻𝗮𝘃𝗮 𝗽𝗼𝘀𝗮𝗺𝗲𝘇𝗻𝗶𝗸𝗮 𝗸𝗼𝘁 𝗱𝗲𝗹 𝘀̌𝗶𝗿𝘀̌𝗲𝗴𝗮 𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗺𝗮, najpogosteje družine. Ne osredotoča se le na simptome ali težave posameznika, marveč raziskuje 𝘃𝘇𝗼𝗿𝗰𝗲 𝗸𝗼𝗺𝘂𝗻𝗶𝗸𝗮𝗰𝗶𝗷𝗲, 𝗼𝗱𝗻𝗼𝘀𝗲 𝗶𝗻 𝗱𝗶𝗻𝗮𝗺𝗶𝗸𝗼 𝘇𝗻𝗼𝘁𝗿𝗮𝗷 𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗺𝗮, ki vplivajo na doživljanje in vedenje vseh članov. 🧑‍🧑‍🧒‍🧒

Cilj terapije je:
• Razumeti, kako medsebojni odnosi oblikujejo posameznikove stiske.
• Prepoznati ponavljajoče se vzorce v družini ali sistemu.
• Ustvariti prostor za nove, bolj funkcionalne načine komunikacije in medsebojnega sodelovanja.
• Podpreti spremembe, ki koristijo celotnemu sistemu, ne le posamezniku.

🎥 V pričujočem prispevku specialistka klinične psihologije Nilvesa Fajić Berginc predstavi, kako sistemska perspektiva odpira možnosti za rast in spremembo.

01/11/2025

Znotraj psihoterapije obstajajo različni pristopi, ki so podprti z dokazi in jih izvajamo v zdravstvu. V prihajajočih objavah bomo predstavili štiri psihoterapevtske pristope, danes pa predstavljamo prvega izmed teh, in sicer:

1️⃣ 𝗥𝗔𝗭𝗩𝗢𝗝𝗡𝗔 𝗔𝗡𝗔𝗟𝗜𝗧𝗜𝗖̌𝗡𝗔 𝗣𝗦𝗜𝗛𝗢𝗧𝗘𝗥𝗔𝗣𝗜𝗝𝗔

💡 Gre za psihodinamični pristop, ki izhaja iz spoznanj psihoanalize in razvojne psihologije. Osredotoča se na to, 𝗸𝗮𝗸𝗼 𝘇𝗴𝗼𝗱𝗻𝗷𝗲 𝗶𝘇𝗸𝘂𝘀̌𝗻𝗷𝗲, 𝗼𝗱𝗻𝗼𝘀𝗶 𝘇 𝗻𝗮𝗷𝗽𝗼𝗺𝗲𝗺𝗯𝗻𝗲𝗷𝘀̌𝗶𝗺𝗶 𝗼𝘀𝗲𝗯𝗮𝗺𝗶 𝗶𝗻 𝗰̌𝘂𝘀𝘁𝘃𝗲𝗻𝗶 𝗼𝗱𝘇𝗶𝘃𝗶 𝘃 𝗼𝘁𝗿𝗼𝘀̌𝘁𝘃𝘂 𝗼𝗯𝗹𝗶𝗸𝘂𝗷𝗲𝗷𝗼 𝗻𝗮𝘀̌ 𝗻𝗼𝘁𝗿𝗮𝗻𝗷𝗶 𝘀𝘃𝗲𝘁 – torej način, kako doživljamo sebe, druge in svet okoli nas.

V terapiji posameznik skupaj s terapevtom raziskuje 𝗽𝗼𝗻𝗮𝘃𝗹𝗷𝗮𝗷𝗼𝗰̌𝗲 𝘀𝗲 𝘃𝘇𝗼𝗿𝗰𝗲 𝗺𝗶𝘀̌𝗹𝗷𝗲𝗻𝗷𝗮, 𝗰̌𝘂𝘀𝘁𝘃𝗼𝘃𝗮𝗻𝗷𝗮 𝗶𝗻 𝘃𝗲𝗱𝗲𝗻𝗷𝗮, ki pogosto izvirajo iz zgodnjih odnosnih izkušenj. Namen ni le razumevanje teh vzorcev, temveč tudi 𝘂𝘀𝘁𝘃𝗮𝗿𝗷𝗮𝗻𝗷𝗲 𝗻𝗼𝘃𝗲 𝗶𝘇𝗸𝘂𝘀̌𝗻𝗷𝗲 𝗼𝗱𝗻𝗼𝘀𝗮, v katerem lahko pride do spremembe – do večjega občutka varnosti, povezanosti in notranje svobode.

🗣️ V tokratnem videu dr. Polona Matjan Štuhec, specialistka klinične psihologije, predstavi temeljno značilnost pristopa s svojega področja.

30/10/2025

𝗭𝗮𝗸𝗼𝗻𝘂 𝗼 𝗽𝘀𝗶𝗵𝗼𝘁𝗲𝗿𝗮𝗽𝗲𝘃𝘁𝘀𝗸𝗶 𝗱𝗲𝗷𝗮𝘃𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶 v sprejeti obliki nasprotujeta celotna zdravstvena in pedagoška stroka. 𝗩𝗰̌𝗲𝗿𝗮𝗷 𝗷𝗲 𝗗𝗿𝘇̌𝗮𝘃𝗻𝗶 𝘀𝘃𝗲𝘁 𝗶𝘇𝗴𝗹𝗮𝘀𝗼𝘃𝗮𝗹 𝗼𝗱𝗹𝗼𝘇̌𝗶𝗹𝗻𝗶 𝘃𝗲𝘁𝗼 𝗻𝗮 𝗼𝗺𝗲𝗻𝗷𝗲𝗻𝗶 𝘇𝗮𝗸𝗼𝗻, 𝘀𝗮𝗷 𝗻𝗶 𝗯𝗶𝗹 𝗽𝗿𝗶𝗽𝗿𝗮𝘃𝗹𝗷𝗲𝗻 𝗻𝗮 𝗽𝗼𝗱𝗹𝗮𝗴𝗶 𝘇𝗮𝗱𝗼𝘀𝘁𝗻𝗲 𝘀𝘁𝗿𝗼𝗸𝗼𝘃𝗻𝗲 𝗿𝗮𝘇𝗽𝗿𝗮𝘃𝗲. 𝗣𝗼𝘀𝗹𝗲𝗱𝗶𝗰̌𝗻𝗼 𝗺𝗲𝗱 𝗱𝗿𝘂𝗴𝗶𝗺 𝘂𝘃𝗮𝗷𝗮 𝗿𝗲𝘀̌𝗶𝘁𝘃𝗲, 𝗸𝗶 𝗯𝗶 𝗹𝗮𝗵𝗸𝗼 𝗼𝗴𝗿𝗼𝘇𝗶𝗹𝗲 𝘃𝗮𝗿𝗻𝗼𝘀𝘁 𝗽𝗮𝗰𝗶𝗲𝗻𝘁𝗼𝘃, 𝗸𝗮𝗸𝗼𝘃𝗼𝘀𝘁 𝘀𝘁𝗿𝗼𝗸𝗼𝘃𝗻𝗲 𝗼𝗯𝗿𝗮𝘃𝗻𝗮𝘃𝗲 𝗶𝗻 𝗳𝗶𝗻𝗮𝗻𝗰̌𝗻𝗼 𝘃𝘇𝗱𝗿𝘇̌𝗻𝗼𝘀𝘁 𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗺𝗮.

Odložilni veto toplo pozdravljamo in ga razumemo kot priložnost za ponoven, tehten, strokovno argumentiran premislek o vsebini in posledicah, ki bi jih implementacija zakona v sprejeti obliki prinesla tako v javni zdravstveni sistem kot v druge resorje.

Predsednik vlade dr. Robert Golob je v predvolilni kampanji obljubljal, da bo poslušal stroko. 𝗩𝗲𝗿𝗷𝗮𝗺𝗲𝗺𝗼, 𝗱𝗮 𝗽𝗼𝘀𝗹𝗮𝗻𝗰𝗶 𝘁𝗮𝗸𝗼 𝗸𝗼𝗮𝗹𝗶𝗰𝗶𝗷𝘀𝗸𝗶𝗵 𝗸𝗼𝘁 𝗼𝗽𝗼𝘇𝗶𝗰𝗶𝗷𝘀𝗸𝗶𝗵 𝘃𝗹𝗮𝗱𝗻𝗶𝗵 𝘀𝘁𝗿𝗮𝗻𝗸 𝗽𝗿𝗶 𝗼𝗱𝗹𝗼𝗰̌𝗮𝗻𝗷𝘂 𝗼 𝘁𝗮𝗸𝗼 𝗼𝗯𝗰̌𝘂𝘁𝗹𝗷𝗶𝘃𝗶𝗵 𝘁𝗲𝗺𝗮𝗵, 𝗸𝗼𝘁 𝗷𝗲 𝗼𝗯𝗿𝗮𝘃𝗻𝗮𝘃𝗮 𝗱𝘂𝘀̌𝗲𝘃𝗻𝗶𝗵 𝗺𝗼𝘁𝗲𝗻𝗷, 𝘇𝗺𝗼𝗿𝗲𝗷𝗼 𝗽𝗿𝗶𝘀𝗹𝘂𝗵𝗻𝗶𝘁𝗶 𝗶𝗻 𝗿𝗮𝘇𝘂𝗺𝗲𝘁𝗶 𝗮𝗿𝗴𝘂𝗺𝗲𝗻𝘁𝗲 𝗿𝗲𝗹𝗲𝘃𝗮𝗻𝘁𝗻𝗶𝗵 𝘀𝘁𝗿𝗼𝗸𝗼𝘃𝗻𝗷𝗮𝗸𝗼𝘃.