Psihoterapija in svetovanje, Lea Prešern McCann s.p.

22/11/2025

Ko se približujejo praznični dnevi, se naš živčni sistem pogosto hitreje utrudi. Manj svetlobe, več pričakovanj in čustvene energije lahko ustvarijo več notranje napetosti, kot si pogosto priznamo.

VENTRALNI MIKRO RESET je droben, a izjemno učinkovit način, da se v nekaj sekundah vrnete v občutek varnosti in telesne prisotnosti. Majhen premik, ki odpre več prostora za dih in umirjenost.

21/11/2025

Sprejem ZAKONA O PSIHOTERAPEVTSKI DEJAVNOSTI, ki je bil danes potrjen s 57 glasovi, predstavlja za Slovenijo ključen in prelomni trenutek na področju duševnega zdravja zdravja in ljudi, ki iščejo pomoč.

Dobili smo jasno, strokovno in odgovorno urejen okvir, ki psihoterapijo postavlja tja, kamor sodi: med temeljne stebre skrbi za duševno zdravje.

Kot psihoanalitična psihoterapevtka ta dogodek doživljam kot globoko prelomnico. Zakon pomeni, da bodo ljudje, ki se znajdejo v stiski, lahko vstopali v terapevtski odnos z večjo gotovostjo, da stopajo v varen, strokoven in nadzorovan prostor. To krepi zaupanje, ki je temelj vsakega terapevtskega procesa.

Dobro je zapisal Irvin D. Yalom: »Terapevtski odnos je kot posoda, v kateri se dogaja sprememba.« Ta zakon je poskrbel, da je ta posoda končno trdna, prepoznavna in zaščitena.

In kot je opozoril Freud: »Kjer je bil Id, naj bo Jaz.« Urejeno področje psihoterapije je korak v smeri družbe, ki se zaveda, da osebna rast, zdravljenje ran in krepitev notranjega sveta niso privilegij, temveč pravica.

Danes smo naredili pomemben korak k bolj odgovorni, zreli in sočutni družbi.

13/10/2025

11/10/2025

Udeležila sem se Kongresa duševnega zdravja 2025 v Mariboru, na katerem je bilo ponovno poudarjeno, da se v Sloveniji soočamo z naraščajočimi izzivi duševnega zdravja ter da skrb za duševno zdravje ni le individualna odgovornost, temveč tudi družbena naloga, ki zahteva sodelovanje strokovnjakov, delodajalcev, izobraževalnih ustanov in širše skupnosti. Krepitev duševnega zdravja je tako naložba v prihodnost – v dobro počutje in večjo psihološko odpornost posameznikov, kakovost medosebnih odnosov ter trajnostno blaginjo družbe kot celote.

Skupaj z Alenko Podlogar, Mojco Žirovnik ter predstavniki Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP).

08/08/2025

Na letošnjem svetovnem kongresu psihoterapije Polarities of Life 2025 na Dunaju se je skozi predavanja in pogovore znova potrdilo tisto, kar se v terapevtskem delu pogosto tiho razodeva: življenje ni linearno. Sestavljeno je iz nasprotij – iz napetosti med željo po rasti in potrebo po miru, med zunanjim in notranjim, med nadzorom in spontanostjo ter s tem dopoščanjem neznanega.

V tej dinamiki polarnosti se pogosto znajde tudi telo. Na eni strani kot objekt skrbi, urejanja in nege. Na drugi strani kot prostor, kjer se zapišejo izkušnje, ki jih psiha še ne zmore ubesediti. Med tema dvema poloma se odvija tihi ples – včasih usklajen, včasih pretrgan.

Ta članek je nastal kot odsev teh razmislekov. Ne kot odgovor, temveč kot povabilo. K razločevanju med zdravo skrbjo za telo in tistim trenutkom, ko skrb postane sredstvo regulacije nečesa globljega. In k počasnemu vračanju k sebi – ne z zunanjo spremembo, temveč z notranjim stikom.

Včasih telo spregovori tišje od misli, a vseeno glasneje kot vse drugo, preko občutkov, napetosti, utrujenosti in somatskih odzivov, katerim ne znamo vedno pripisati pomena. Čuječnost nas uči, da nismo le podoba, ki jo gradimo, temveč tudi prostor, ki ga naseljujemo.

20/07/2025

Kot psihoanalitična psihoterapevtka sem se udeležila svetovnega kongresa psihoterapije Polarities of Life 2025 na Dunaju – v mestu, ki nosi korenine psihoanalize in ostaja pomembno stičišče sodobnega terapevtskega mišljenja. Kongres je združil strokovnjake z vsega sveta in ponudil izjemno raznolikost pogledov, pristopov in kulturnih izkušenj. Ob poslušanju predavanj, kot so bila med drugimi, Petra Fonagyja o epistemskem zaupanju in zdravljenju travme, Petra A. Levina o ravnovesju med instinktom in razumom ter Josepha Knobla Freuda, ki s svojim delom nadaljuje izročilo družine Sigmunda Freuda, sem ponovno začutila, kako pomembno je ostajati v stiku s stroko, ki se razvija, poglablja in odziva na izzive časa. Kongres ni bil le priložnost za izmenjavo strokovnega znanja, temveč tudi globoka človeška izkušnja – prostor pristnega medčloveškega povezovanja, slišanosti, spoštovanja in empatije. V današnjem svetu, ki nas pogosto ločuje, so ti trenutki skupnosti, odprtosti, medsebojnega razumevanja in povezanosti resnično dragoceni. Hvaležna sem, da sem bila lahko del dogodka, ki v dialogu med polarnostmi išče celostnost.