Movement by Karim, Peruzzijeva 103a, Ljubljana (2026)

10/03/2026

Ko govorimo o spremembi, jo pogosto razumemo predvsem na mentalni ravni. Spremeniti misli, spremeniti odločitve, spremeniti vedenje. Prebrati knjige, gledati podcaste, se o spremembah pogovarjati.

A telo ima pri tem svojo realnost.

Živčni sistem se ne spreminja z razlago. Spreminja se z izkušnjo. Z občutkom varnosti. Z novim gibalnim in dihalnim vzorcem, ki telesu pokaže, da nevarnosti ni več.

Zato veliko ljudi razume, kaj bi bilo dobro zanje, pa tega kljub temu ne zmorejo živeti. Ne zato, ker bi bili šibki ali nemotivirani, ampak zato, ker telo še vedno deluje po starem programu preživetja.

Če je telo dolgo časa živelo v napetosti, nadzoru ali zamrznitvi, potem tudi sprememba potrebuje čas. Potrebuje postopnost. Potrebuje ponavljajočo izkušnjo, da je lahko gibanje bolj svobodno, dih globlji in stik z okoljem bolj varen.

Somatsko-gibalna praksa zato ne išče hitrih rešitev. Uči telo, da lahko postopoma spusti odvečno napetost, izboljša zaznavo in začne energijo uporabljati bolj učinkovito.

Ko se to začne dogajati, se spremembe ne zgodijo samo v gibanju. Spremenijo se tudi odnosi, odzivi, način odločanja in občutek prostora v lastnem življenju.

Telo začne delovati z manj napora in z več zaupanja. In takrat sprememba ni več nekaj, kar moramo siliti. Postane nekaj, kar začne rasti v naši notranjosti in se širi v prostor. Iz jedra, proti periferiji.

07/03/2026

Gibanje ni stvar, ki bi jo lahko popolnoma zajeli z besedami. Ko govorimo o gibanju, uporabljamo besede, koncepte in razlage, vendar nobena od njih ni samo gibanje. Beseda je znak, misel je interpretacija, telo pa je nekaj, kar se dejansko premika v prostoru.

Ko rečemo »ramena so napeta« ali »imam slabo držo«, uporabljamo simbolni opis. Ta opis lahko pomaga pri orientaciji, vendar ni enak dejanskemu stanju telesa. Je zemljevid, ne pa ozemlje. Telo se medtem nenehno spreminja: dihanje, tonus mišic, ravnotežje in zaznave se premikajo iz trenutka v trenutek.

Gibanje zato lahko razumemo kot proces zaznavanja in prilagajanja, ne kot fiksno obliko. Namesto da poskušamo telo ujeti v vnaprej določene kategorije, lahko pozornost usmerimo v neposredno izkušnjo: kako stopalo zazna tla, kako se teža prenaša skozi skelet, kako se dih povezuje z gibanjem.

Ko opazujemo gibanje na ta način, postane jasno, da so naši opisi vedno stopnja abstrakcije. Beseda »hoja« združuje nešteto različnih mikrogibov, občutkov in koordinacij. Vsak korak je nekoliko drugačen, čeprav ga označimo z isto besedo.

Takšna perspektiva spodbuja radovednost namesto popravljanja. Namesto da iščemo pravilno obliko gibanja, lahko raziskujemo razlike:
• kako se gibanje spremeni, če premaknemo pozornost,
• kako se spremeni ravnotežje, če spremenimo tempo,
• kako se telo odzove, ko mu dovolimo več prostora za zaznavanje.

V tem smislu je učenje gibanja podobno učenju jezika zaznav. Ne gre za to, da bi našli popoln opis, temveč da razvijemo večjo občutljivost za to, kar se dejansko dogaja v telesu.

Ko se to zgodi, gibanje ni več le tehnika ali vaja. Postane način raziskovanja odnosa med zaznavo, mislijo in telesno realnostjo. Besede lahko usmerjajo pozornost, vendar pravo razumevanje nastane šele v trenutku, ko telo samo odkrije nove možnosti gibanja.

(Ideja za praktični primer; Ido Portal in moje izkušnje.

Ideja za besedilo; Ida Rolf, Alfred Korzybski in moje izkušnje.)

05/03/2026

Včasih ljudje vprašajo, kaj se v resnici dogaja v procesu somatsko-gibalne prakse.

Ne gre samo za vaje.
Ne gre samo za dihanje.
In ne gre samo za razumevanje.

Gre za proces, kjer človek začne počasi spreminjati odnos do sebe, do svojega telesa in do življenja.

Spodaj delim del povratne informacije udeleženke mojega programa:

»Vedno bolj razumem, da pogosto ne živimo življenja, ki si ga zavestno želimo, ampak tistega, ki najbolj ustreza naši podzavesti. Če se pred leti ne bi srečala s somatsko-gibalno prakso, bi verjetno še vedno sledila starim vzorcem.

Ta program je bil moj drugi zapored. Tokrat sem še bolj začutila, kako pomembna je kreativnost v gibanju, dihanju in tudi v življenju. To kreativnost zdaj prenašam v vsakdan – v pogovore, hojo, odnose, v male stvari, ki jih lahko naredim drugače.

V nekem trenutku sem imela občutek stagnacije. Kot da se nič ne premika. Potem pa je prišel preobrat. V zadnjem tednu sem začutila moč, zadovoljstvo in jasnost. To mi je omogočilo, da sem sprejela zelo pomembno odločitev in zaključila odnos, v katerem sem ostajala kar osem let.

Program mi je pomagal razumeti tudi dinamiko odnosov in videti, kaj moram pri sebi spremeniti. Danes bolj jasno vidim, katera področja življenja ustvarjajo napetost v mojem telesu in zakaj sprememba potrebuje čas.

Kot seme, ki ga posadimo in ga potem zalivamo, dokler ne zraste v cvet.«

— Živa

Takšni procesi niso hitri.
So pa resnični.

Ko se spremeni dihanje, gibanje in zaznava telesa, se začnejo spreminjati tudi odločitve, odnosi in smer življenja.

Naslednji 20-dnevni program somatsko-gibalne prakse se začne kmalu.

Če te zanima več:

https://karim-movement.com/ponudba/20dnisomatskeprakse/

Morda je ravno zdaj pravi trenutek za prvi korak.

04/03/2026

Pišem vam kot opomnik, ker se naslednji program počasi polni.

Za 20-dnevni spletni program Somatska praksa za urejanje kroničnih bolečin in zakrčenosti je prostih še 5 mest.

To ni klasičen program vaj. In ni izziv v smislu “zdrži 20 dni”.

Je proces, v katerem bomo raziskovali:

– kako premagati odpor do redne prakse
– kako vzpostaviti rutino brez notranjega boja
– kako zmanjšati bolečine skozi prisotnost, stik, regulacijo in integracijo
– kako v gibanje vrniti kreativnost, občutek in živost

Glavno raziskovanje bo usmerjeno v ramena, čeljust, prsni koš in vrat. Področja, kjer se pogosto nalagajo kronični stres, zadržana čustva in dolgotrajna napetost.

Ne bomo jih obravnavali izolirano. Raziskovali bomo, kako zgornji del telesa sodeluje z medenico in nogami. Kako opora od spodaj razbremeni vrat. Kako integracija zmanjša preobremenitev ramen. Kako gibanje ponovno postane celostno.

Ramena niso samo biomehanika. So prostor, kjer se izraža naša sposobnost seči po življenju.

Vzeti. Sprejeti. Spustiti.

Ko ta tok zamrzne, pogosto zamrznejo tudi ramena.

V teh 20 dneh ne bomo silili spremembe.
Gradili bomo varnost za živčni sistem.
Razvijali bomo radovednost. In postopoma mehčali avtomatizirane vzorce.

Če si želite:
– manj zakrčenosti v vratu in ramenih
– bolj odprt prsni koš in lahkotnejše dihanje
– redno prakso brez prisile
– več občutka in kreativnosti v gibanju in vedenju,

je to pravi trenutek.

Na voljo je še 5 mest.
Ko se zapolnijo, prijave zaprem.

Če čutite, da je čas za drugačen odnos do telesa, se lahko prijavite tukaj:

https://karim-movement.com/ponudba/20dnisomatskeprakse/

Če imate kakšno vprašanje, mi lahko preprosto pišite na mail: karimalsaleh@gmail.com

Lep dan vsem 👋🏼
Karim

01/03/2026

Pomen vključevanja telesa in živčnega sistema v proces predelave travm;

Procesiranje travme ni le mentalni proces. Travma ni shranjena samo v mislih, temveč predvsem v telesu - v drži, dihu, mišični napetosti in načinu gibanja. Če želimo trajno spremembo, jo moramo zasidrati v telesu.

Travma pogosto zamrzne živčni sistem v odzivih boj, beg ali zamrznitev. Ti vzorci postanejo nezavedna organizacija našega dihanja, drže in gibanja. Če ne vključimo telesa, ostane sprememba površinska. Resnična preobrazba se začne, ko telesu postopoma vrnemo občutek varnosti.

Naša biomehanika razkriva našo zgodovino. Zakrčena ramena, plitek dih, rigidna drža, to niso napake, temveč prilagoditve. Z zavestnim gibanjem in dihanjem lahko te prilagoditve preoblikujemo. Ko se spremeni dih, se spremeni živčni sistem. Ko se spremeni gib, se spremeni tudi naše doživljanje.

Somatsko-gibalna praksa ni samo vaja. Je način, kako ponovno vzpostavimo stik s sabo, okrepimo interocepcijo, regulacijo in notranjo stabilnost.

Celostno procesiranje pomeni vključiti telo, dih in živčni sistem. Takrat sprememba ni več samo ideja, temveč postane nova organizacija našega bivanja.

Vse, kar smo doživeli, je zapisano v nas.
In prav telo je prostor, kjer lahko začnemo ustvarjati svobodo.

Če bi radi poskusili brezplačno somatsko vajo, komentirajte PRAKSA in vam jo pošljem v zasebno sporočilo.

26/02/2026

Dihanje v prsni koš kot ogledalo čustvene zrelosti

Dihanje je osnovna življenjska funkcija, a njegova kakovost veliko pove o tem, kako živimo. Veliko ljudi diha plitko in predvsem vertikalno – prsni koš se dviguje, trebušna prepona pa ostaja skoraj neaktivna. Takšen vzorec pogosto ni naključen. Je odraz notranje napetosti, zadržanih čustev in težav pri izražanju potreb.

Ko dih postane kronično plitek, telo postopoma izgublja zaznavo. Razvije se senzorno-motorna amnezija – stanje, ko ne čutimo več jasno, kaj se dogaja v nas. Težje prepoznamo utrujenost, napetost, mejo. Posledica so stres, tesnoba in občutek, da nimamo nadzora nad sabo.

Somatska praksa vrača stik. Z zavestnim raziskovanjem gibanja in dihanja povečujemo pretok informacij iz telesa v zavest. Razvijamo interocepcijo – sposobnost zaznavanja notranjih signalov, kot so utrip, napetost, širina diha in subtilni čustveni odzivi. Ko to povezavo okrepimo, se začne spreminjati tudi naše vedenje.

Zgolj razumevanje ni dovolj. Resnična sprememba se zgodi, ko vključimo telo. Ko preoblikujemo držo, dih in gib, vplivamo na podzavestne čustvene vzorce. Dih v širino prsnega koša ni le biomehanika – je odraz naše sposobnosti, da ostanemo odprti, prisotni in regulirani tudi takrat, ko je neprijetno in ko smo pod pritiskom.

Somatska praksa ni samo vadba za mišice. Je proces reorganizacije. Z njo zmanjšujemo kronično napetost, izboljšujemo kakovost gibanja, dihanja in gradimo notranjo stabilnost. S tem raste tudi čustvena zrelost.

Če želiš raziskati, kako dih vpliva na tvoje telo, odnose in odzive, te vabim v naslednji spletni program.

Več informacij:

karim-movement.com/ponudba/20dnisomatskeprakse/

26/02/2026

Dihanje v prsni koš kot ogledalo čustvene zrelosti;

Dihanje je temeljna življenjska funkcija, a pogosto ga jemljemo kot samoumevnega, ne da bi se zavedali njegove kakovosti in vpliva na naše fizično ter čustveno stanje. Mnogi ljudje dihajo plitko, pri tem pa se njihov prsni koš premika predvsem vertikalno, trebušna prepona pa ostaja neaktivna. Takšen vzorec dihanja je pogosto odraz notranje napetosti, neizraženih čustev in nezmožnosti učinkovitega zadovoljevanja potreb. Sčasoma lahko to vodi v kronično napetost telesa, ki oslabi našo sposobnost zaznavanja in nadzora nad lastnimi telesnimi občutki – pojav, znan kot senzorno-motorna amnezija.

Ko se senzorno-motorna amnezija razvije, izgubimo stik s telesnimi občutki, kar pomeni, da težje prepoznavamo lastne potrebe in odzive. To pogosto vodi v povečano raven stresa, tesnobe in občutka nemoči. Čutno- gibalna(somatska) praksa je namenjena ponovni vzpostavitvi tega izgubljenega stika. S sistematičnim in zavestnim proučevanjem gibanja in dihanja povečujemo pretok informacij iz telesa v zavest, kar nam omogoča večji nadzor nad lastnimi odzivi ter postopno odpravljanje omejujočih vzorcev.

Interocepcija je sposobnost zaznavanja notranjih telesnih signalov, kot so srčni utrip, dihanje, mišična napetost ter subtilni občutki, povezani z emocijami. Razvoj interocepcije skozi čutno gibalno prakso nam omogoča prepoznavanje nezavednih dihalnih in gibalnih vzorcev ter njihovo postopno spreminjanje. Krepitev te povezave med telesom in možgani je ključna za dolgoročne spremembe, saj vpliva ne le na naše fizično počutje, temveč tudi na naše čustvene in vedenjske odzive.

Zgolj kognitivna sprememba pogosto ni dovolj za resnično globoko in trajno preobrazbo. Da bi dosegli celovito spremembo, moramo vključiti tudi telo. Ko zavestno preoblikujemo način dihanja, gibanja in drže, neposredno vplivamo na podzavestne čustvene in miselne vzorce, ki nas omejujejo. Telo tako postane ključen medij za integracijo novih spoznanj in podporo osebni rasti ter čustveni zrelosti.

Čutno-gibalna praksa ni zgolj fizična vadba – je proces globljega razumevanja sebe. S povečanjem telesne zavesti zmanjšujemo kronične napetosti, izboljšujemo kakovost gibanja in dihanja ter postopoma gradimo notranjo stabilnost in čustveno zrelost. Rezultat je bolj sproščeno, uravnoteženo in izpolnjeno življenje.

Če želite raziskati, kako lahko čutno-gibalna praksa podpre vaš osebni in telesni razvoj ali si želite urediti kronične bolečine, vas vabim, da se pridružite mojemu naslednjemu spletnemu programu.

Več o programu:

https://karim-movement.com/ponudba/20dnisomatskeprakse/

19/02/2026

V zadnjem 20-dnevnem spletnem programu, ki smo ga zaključili prejšnjo nedeljo sem prejel veliko iskrenih povratnih informacij. Skupni imenovalec ni bil “wow efekt”, temveč nekaj globljega. Postopno mehčanje, večja zaznava in stik s sabo.

Udeleženci so poročali, da:

– so začeli jasneje čutiti napetosti v telesu in jih znajo zavestno sproščati
– se je dih poglobil, nosno dihanje pa postalo vsakodnevna praksa
– so pri vajah doživljali močne odzive: zaspanost pri rotacijah, pospešen utrip, težje vdihe, občutek teže na prsih
– so se začela spontano odpirati čustva - jok, strah, stari spomini
– so prepoznali svoj beg, umik ali notranjo napetost in se znali vrniti v stik
– so postali bolj nežni do sebe in manj ostri do drugih
– so začeli čutiti razliko med zaščito in resničnim stikom

Nekateri so rekli, da se “okna še niso odprla”, a čutijo, da so se stvari zmehčale. In to je bistvo. Somatska praksa ne lomi vrat na silo. Ustvari pogoje, da se telo počuti dovolj varno, da lahko samo začne spuščati oklep.

Program ni bil samo niz vaj. Bil je proces - fizičen, čustven in vedenjski. Mnogi so prvič po letih zares začutili, kako je telo lahko sproščeno. Drugi so prvič jasno opazili, kako močno so živeli v kroničnem krču.

Marca začnemo nov krog.

Če čutite, da je čas, da se tudi vaše telo začne mehčati, dih širiti in živčni sistem umirjati ste dobrodošli.

Sprememba se ne zgodi na silo. Ustvari se, ko se telo počuti dovolj varno, da se lahko začne reorganizirati.

Več o programu:

https://karim-movement.com/ponudba/20dnisomatskeprakse/

18/02/2026

V zadnjih letih skozi somatsko gibanje vse jasneje prepoznavam, kako se je telo naučilo varovati in kompenzirati. Ne zato, ker bi bilo s telesom karkoli narobe, temveč ker je bilo inteligentno. V pretežkih situacijah me je zaščitilo. Presodilo je, da je varneje čutiti manj, dihati plitvo, se gibati previdneje in ostati manj viden. Okrog tega se je organizirala funkcija in sčasoma tudi struktura.

To varovanje se ne kaže le v mišicah, temveč v odnosih. V tem, kako blizu si dovolimo priti. Kako hitro se zapremo. Kako raje zadržimo odziv, kot da bi tvegali stik. Kako okolju ne dovolimo, da nas res doseže v globino in hkrati sebi ne dovolimo, da bi nanj vplivali iskreno in avtentično, ker se bojimo posledic.

Somatska praksa me uči učinkovitejšega delovanja, ne teorije. Vrača me v telo. V globlji dih. V počasnejši in bolj pretočen gib. Uči me zaznati napetost in jo mehčati. Prepoznati trenutek, ko se zapiram iz strahu in trenutek, ko mejo postavljam iz jasnosti. Razlikovati med konstruktivnim postavljanjem mej in begom, med ugajanjem in zrelim izražanjem.

Ko se vračam v zaznavo in stik, ne mehčam le mišic. Spreminjam način prisotnosti. Bolj jasno čutim, kako okolje vpliva name in kako jaz vplivam nanj. Ne z razlago, ampak z držo, tonusom, ritmom diha, pogledom, vibracijo glasu.

Ko si dovolimo čutiti, začnemo drugače delovati. Manj obtožujemo in pametujemo. Bolj poslušamo. Manj se branimo. Več ostajamo. Namesto zidov začnemo graditi mostove.

Somatsko gibanje zame ni kljukica na seznamu. Je praksa odnosa. Je način, kako postopoma spuščam oklep, ki mi je nekoč pomagal preživeti, danes pa omejuje moj stik z življenjem.

Ko telo začuti, da je lahko odprto in še vedno varno, se nekaj bistvenega premakne. Nehamo se skrivati. Začnemo se povezovati in kreativno so-ustvarjati boljše pogoje za Življenje.

Naslednji cikel 20 dnevnega programa Somatske prakse:

https://karim-movement.com/ponudba/20dnisomatskeprakse/

17/02/2026

V zadnjih letih skozi somatsko gibanje vse jasneje prepoznavam, kako se je telo naučilo varovati in kompenzirati. Ne zato, ker bi bilo s telesom karkoli narobe, temveč ker je bilo inteligentno. V pretežkih situacijah me je zaščitilo. Presodilo je, da je varneje čutiti manj, dihati plitvo, se gibati previdneje in ostati manj viden. Okrog tega se je organizirala funkcija in sčasoma tudi struktura.

To varovanje se ne kaže le v mišicah, temveč v odnosih. V tem, kako blizu si dovolimo priti. Kako hitro se zapremo. Kako raje zadržimo odziv, kot da bi tvegali stik. Kako okolju ne dovolimo, da nas res doseže v globino in hkrati sebi ne dovolimo, da bi nanj vplivali iskreno in avtentično, ker se bojimo posledic.

Somatska praksa me uči učinkovitejšega delovanja, ne teorije. Vrača me v telo. V globlji dih. V počasnejši in bolj pretočen gib. Uči me zaznati napetost in jo mehčati. Prepoznati trenutek, ko se zapiram iz strahu in trenutek, ko mejo postavljam iz jasnosti. Razlikovati med konstruktivnim postavljanjem mej in begom, med ugajanjem in zrelim izražanjem.

Ko se vračam v zaznavo in stik, ne mehčam le mišic. Spreminjam način prisotnosti. Bolj jasno čutim, kako okolje vpliva name in kako jaz vplivam nanj. Ne z razlago, ampak z držo, tonusom, ritmom diha, pogledom, vibracijo glasu.

Ko si dovolimo čutiti, začnemo drugače delovati. Manj obtožujemo in pametujemo. Bolj poslušamo. Manj se branimo. Več ostajamo. Namesto zidov začnemo graditi mostove.

Somatsko gibanje zame ni kljukica na seznamu. Je praksa odnosa. Je način, kako postopoma spuščam oklep, ki mi je nekoč pomagal preživeti, danes pa omejuje moj stik z življenjem.

Ko telo začuti, da je lahko odprto in še vedno varno, se nekaj bistvenega premakne. Nehamo se skrivati. Začnemo se povezovati in kreativno so-ustvarjati boljše pogoje za Življenje.

Naslednji cikel 20 dnevnega programa Somatske prakse:

https://karim-movement.com/ponudba/20dnisomatskeprakse/

Movement by Karim

10/03/2026

07/03/2026

05/03/2026

04/03/2026

01/03/2026

26/02/2026

26/02/2026

19/02/2026

18/02/2026

17/02/2026

Address

Website

Alerts

Contact The Practice

Shortcuts

Share

Category