Ambulanta SFU

25/11/2025

V teh dneh se spomnimo, da je nasilje vedno odgovornost storilca in nikoli žrtve. ⚖️
Da potrebujemo skupnost, ki zna prisluhniti, verjeti in podpreti. 🤝
In da je vsaka ženska upravičena do varnosti, spoštovanja in miru v svojem življenju. 🌿

Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami 🧡
Nasilje nad ženskami se dogaja vsak dan, pogosto za zaprtimi vrati. 🚪
Pogosto v odnosih, ki navzven delujejo urejeni. 💔
In prepogosto ostane neizgovorjeno, ker se žrtve bojijo, ker ne vedo, kam se obrniti, ali ker jim nihče ne prisluhne. 😔

V teh dneh se spomnimo, da je nasilje vedno odgovornost storilca in nikoli žrtve. ⚖️
Da potrebujemo skupnost, ki zna prisluhniti, verjeti in podpreti. 🤝
In da je vsaka ženska upravičena do varnosti, spoštovanja in miru v svojem življenju. 🌿✨

Kot pravi bell hooks: “Nasilje nikoli ni dokaz ljubezni.” 🕊️

Naj bo to obdobje opomnik, da lahko vsak od nas naredi majhen korak, s tem, da opazimo, da vprašamo, da verjamemo. 👀💬💛

Ženske si zaslužijo varnost. Vedno. 🧡

21/11/2025

Zakon o psihoterapevtski dejavnosti je bil po vetu ponovno sprejet 💚

Za uporabnike to pomeni veliko spremembo na bolje.
Prvič doslej je psihoterapija v Sloveniji sistemsko urejena, kar prinaša več varnosti, preglednosti in dostopnosti vsem, ki iščete strokovno pomoč.

Kaj to pomeni za vas uporabnike? 👇
✔️ Večja varnost pri izbiri terapevta – jasno bo določeno, kdo je usposobljen in licenciran.
✔️ Boljša dostopnost psihoterapevtskih storitev – urejena pot do pomoči, tudi v okviru zdravstvenega zavarovanja.
✔️ Kakovostna, preverjena in etično vodena obravnava – za vaše duševno zdravje bo skrbel strokovno usposobljen terapevt.
✔️ Transparenten sistem, ki skrbi za vaše pravice in dobrobit.
✔️ Hitrejša pot do ustrezne oblike pomoči, ker bodo vloge strok s tem zakonom bolj jasno določene.

Gre za pomemben korak k temu, da je psihoterapevtska pomoč v Sloveniji bolj dostopna, varna in urejena – predvsem za tiste, ki so v stiski.

V Ambulanti SFU Ljubljana bomo še naprej delovali z enakim poslanstvom: nuditi strokovno, varno in sočutno psihoterapevtsko podporo vsakomur, ki jo potrebuje. 💙

Zakon o psihoterapevtski dejavnosti je bil ponovno potrjen – zgodovinski korak za uporabnike in za stroko. 💚✨

Na SFU Ljubljana z največjim zadovoljstvom pozdravljamo sprejetje Zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki predstavlja izjemno pomemben mejnik tako za ljudi v stiski 🧡 kot za psihoterapevtsko stroko in prihodnji razvoj psihoterapevtske vede v Sloveniji.

Gre za prvi sistemski okvir, ki psihoterapijo ureja kot samostojen in javno prepoznan poklic, z jasnimi standardi, odgovornostmi, izobraževalnimi potmi, licenciranjem, nadzorom in etičnimi okviri. ✔️🏛️

Kaj zakon pomeni za ljudi? 👥💙
☑️ večja varnost in zaščita pri izbiri psihoterapevta 🛡️
☑️večja dostopnost psihoterapevtskih storitev 🚪
☑️ jasne informacije o usposobljenosti terapevtov 📘
☑️hitrejša in preglednejša pot do ustrezne oblike pomoči ⏩
☑️več zaupanja, več kakovosti, več preglednosti 💙✨

Kaj pomeni za stroko? 🎓📚
☑️jasno reguliran poklic psihoterapevta
☑️uradno priznanje dolgoletnega strokovnega dela 🏅
☑️stabilen okvir za kakovostno izobraževanje
☑️podlaga za razvoj sodobnih, znanstveno podprtih pristopov 🔬
☑️ okrepljeno sodelovanje med strokami 🤝
☑️nadzor nad usposabljanjem in izvajanjem dejavnosti 🏛️

Iskreno se zahvaljujemo vsem poslankam in poslancem, ki so prepoznali nujnost ureditve področja in kljub velikim pritiskom pokazali pogum ter odgovornost do ljudi. 💚👏

Posebna zahvala gre tudi Vladi RS, Ministrstvu za zdravje ter vsem, ki so se zavzeli za izboljšanje duševnega zdravja v Sloveniji. 🙌

Hvala tudi uporabnikom, ki so v letih razprav s svojimi izkušnjami jasno pokazali, zakaj je tak zakon nujen in komu je namenjen. 🙏💙

21/11/2025

V decembru bomo na SFU Ljubljana gostili enega najvidnejših sodobnih integrativnih psihoterapevtov ➡️ dr. Richard G. Erskina.🥰

Predavanje z naslovom“Transference and Countertransference – An Integrative Psychotherapy Perspective” bo osvetlilo ključne vidike razumevanja transferja in kontratransferja s poudarkom na tem, kako lahko terapevt prepozna pomembne vzorce v odnosu in jih uporabi na način, ki podpira terapevtski proces.

📅 1. december 2025 | 18:00–20:15 | Zoom (v angleščini)

Dogodek vključuje:
😍predavanje
🎭 Live Therapy Session
❓ Q&A z dr. Erskinejem

🎓 Kotizacija:
🔸 Splošna javnost: 49,90 €
🔸 Študenti SFU: 39,90 €
📜 Udeleženci prejmejo potrdilo o udeležbi.
📘 Posebna ponudba — 25 % popust na knjigo
Udeleženci prejmejo 25 % popust na slovenski prevod Erskinejeve knjige Integrativna psihoterapija – Zdravilni odnos

🔗 Več informacij in prijava:https://www.sfu-ljubljana.si/sl/dogodki/webinar-transference-and-countertransference-dr-richard-g-erskin

19/11/2025

🩺✨ Intervju z dr. Tatjano Rožič: »Rak je bolezen, ki poseže globoko.«

Diagnoza raka človeku pogosto popolnoma spremeni življenje. V intervjuju za EuropaColon Slovenija je dr. Tatjana Rožič, koordinatorka za znanstveno-raziskovalno dejavnost in predavateljica na Oddelku za psihoterapevtsko dejavost na SFU Ljubljana, spregovorila o tem, kaj se dogaja z bolnikom in njegovimi bližnjimi, ko poseže bolezen tako globoko, da se ustavi čas.

Dr. Rožič izpostavlja:
💙 pomen občutka varnosti in sprejetosti,
💙 močno vlogo iskrene, sočutne komunikacije,
💙 čustvene faze, ki jih doživlja bolnik,
💙 izjemno obremenitev svojcev,
💙 ter vrednost iskrenih pogovorov, ko zdravljenje preseže svoje meje.

Intervju ponudi iskren pogled na psihološko dogajanje ob soočenju z rakom, tako za bolnike kot za njihove bližnje.

👉 Celoten intervju z dr. Tatjano Rožič je na voljo tukaj:
https://www.europacolon.si/rak-je-bolezen-ki-poseze-globoko.html

18/11/2025

V Ambulanti SFU ponujamo različne pristope psihoterapije.
Eden izmed njih je integrativna psihoterapija.🥰

📌 Integrativna psihoterapija je sodoben in fleksibilen pristop, ki celostno prepoznava kompleksnost človekovega doživljanja. Ne temelji le na eni teoriji, temveč povezuje elemente različnih psihoterapevtskih šol (psihoanalize, transakcijske analize, geštalt terapije, na klienta usmerjene terapije ipd.).

Pristop je izrazito relacijski – zdravljenje se dogaja v varnem, pristnem in odzivnem terapevtskem odnosu. Terapija se vedno prilagodi edinstvenim potrebam posameznika, vključuje pa kognitivne, čustvene, telesne, vedenjske, duhovne in odnosne dimenzije človeka. Poudarjena sta tudi intersubjektivnost in soustvarjanje odnosa, saj sta terapevt in klient oba aktivna udeleženca v procesu spremembe. 🌿

👉 Komu je pristop namenjen?
Integrativna psihoterapija je še posebej primerna za posameznike, ki nosijo v sebi dolgotrajno čustveno stisko, pogosto povezano z nezadovoljenimi razvojni potrebami v preteklosti.
Primerna je pri:

* anksioznosti, depresiji, občutkih praznine,
* kroničnih težavah v odnosih, osamljenosti, nizki samopodobi,
* posledicah travmatičnih izkušenj,
* razvojnem pomanjkanju čustvene odzivnosti v zgodnjem življenju,
* obdobjih sprememb (izgube, prehodi, identitetne krize).
Pristop pomaga raziskati stare vzorce, razumeti njihove korenine in ustvariti nove možnosti za avtentičen stik s seboj in z drugimi.

👉Kako poteka?

* srečanja potekajo enkrat tedensko (45 min), po potrebi tudi pogosteje,
* terapija je časovno odprta in se prilagaja tempu notranjih sprememb,
* v ospredju je varen, pristni terapevtski odnos,
* uporabljajo se poglobljen dialog, fenomenološko raziskovanje, delo z notranjimi deli, simbolno delo, sanje, vizualizacije in druge kreativne tehnike,
* proces poteka počasi, z občutljivostjo do klientovega tempa in meja.

👉Odnos med terapevtom in klientom:

* je osrednji zdravilni element, temelji na pristnosti, uglašenosti, empatiji,
* terapevt je aktivno vključen, odziven in globoko prisoten,
* odnos omogoča izkušnjo “popravljanja” preteklih relacijskih primanjkljajev,
* klient lahko v varnem prostoru raziskuje nezavedne vzorce in razvija nove načine povezovanja. 🤝

👉Kaj ljudje pogosto pridobijo?

* večje razumevanje sebe in svojih notranjih dinamike,
* globlji stik s čustvi in potrebami,
* večjo samozavest, sposobnost postavljanja meja,
* zmanjšanje občutkov tesnobe, krivde, sramu ali praznine,
* notranjo integracijo razcepljenih delov sebe,
* bolj izpolnjujoče odnose in avtentičnejše življenje.
Pogosto povedo: »Končno lahko začutim sebe in se povežem z drugimi na bolj pristen način.« 💛

❗Kdaj pristop morda ni najbolj primeren?
Integrativna psihoterapija ni namenjena iskanju hitrih rešitev ali zgolj odpravljanju simptomov. Manj primerna je za posameznike, ki pričakujejo takojšnje rezultate brez želje po poglobljenem delu na sebi.
Ker gre za odnosni, procesni in temeljen pristop, zahteva čas, potrpežljivost ter pripravljenost na raziskovanje notranjih vsebin.

✨ Integrativna psihoterapija ustvarja varen prostor, kjer se lahko oseba ponovno poveže s seboj, zaceli stare rane in razvije bolj polno, avtentično življenje.

📞 Za termin uvodnega pogovora nas kontaktirajte:
📆 vsak delavnik med 9:00 in 15:00
📱 051 382 484
📧 ambulanta@sfu-ljubljana.si
🔗 Več na: https://sfu-ljubljana.si/sl/sfu-ambulanta/narocanje

14/11/2025

NA KAVI Z AMBULANTO☕️: Obrambni mehanizmi❓

Se kdaj znajdeš, da se izogibaš težkim situacijam ali potiskaš svoja čustva v ozadje?
Ali opažaš, da nadzoruješ okolico ali se preveč prilagajaš, da bi se zaščitil_a pred bolečino?
Kako bi bilo, če bi svoje obrambne mehanizme začel_a uporabljati tako, da te krepijo, ne pa omejujejo?
Si pripravljen_a raziskati, kako ti lahko obrambni mehanizmi služijo na poti osebne rasti?

🪞 Osebna zgodba

"Zavedam se, da so moji obrambni mehanizmi tisti, ki me pogosto rešujejo pred bolečino, a me hkrati tudi omejujejo. Pogosto uporabljam izogibanje – ko se počutim ranljivo, se umaknem ali ignoriram težave.

Včasih se zaprem v tišino, da se zaščitim pred neprijetnimi občutki, drugič pa čutim, da se preveč prilagajam in potiskam svoje potrebe v ozadje. Včasih poskušam nadzorovati vse okoli sebe, da bi zmanjšala notranji kaos.

Ti mehanizmi so se oblikovali, ker sem se morala nekoč zaščititi pred preveliko bolečino, strahom ali zavrnitvijo. Zdaj pa želim razumeti, kako lahko te vzorce prepoznam in jih uporabim za svojo rast – ne pa kot oviro."

🌱 Terapevtski vidik:

Obrambni mehanizmi, kot so izogibanje, zanikanje, potiskanje čustev, pretirano prilagajanje ali nadzor, so naravni načini, s katerimi poskušamo preživeti težke situacije in zaščititi svojo psihično celovitost.

V terapiji se učimo, da niso sovražniki, ampak signali, ki kažejo, kje smo ranljivi. Ko jih prepoznamo in razumemo njihov pomen, jih lahko začnemo preoblikovati v zdrave mehanizme, ki nas ne omejujejo, ampak podpirajo.

Tako lahko postopoma odpremo vrata do bolj pristnih odnosov, notranjega miru in svobode.

12/11/2025

🧠 Ponovno sestavljanje ravnotežja po težkih izkušnjah

Ko doživimo travmatičen ali krizni dogodek, telo in psiha pogosto preideta v način preživetja. V tem stanju skušamo predvsem zdržati; dihamo plitko, smo napeti, odrezani od čustev ali preplavljeni z njimi.

Proces okrevanja se začne šele, ko postopoma ponovno vzpostavimo občutek varnosti: v telesu, odnosih in okolju.
Ko čustva lahko izrazimo in jih nekdo sprejme brez sodbe, možgani dobijo možnost, da zgodbo o nevarnosti preoblikujejo v zgodbo o preživetju in povezanosti.

💚 Okrevanje poteka počasi in ni linearno.
Zahteva čas, varnost in sočuten odnos; tako s seboj kot tudi z drugimi.

05/11/2025

💚Čustva in misli po krizi💚

Ko doživimo travmatičen ali zelo stresen dogodek, se naša psiha pogosto še dolgo zatem trudi predelati izkušnjo, ki je bila pretežka, da bi jo razumeli v trenutku, ko se je zgodila.

To lahko spremljajo intenzivna in nasprotujoča si čustva, kot so:

🍃Strah, nemoč in jeza: naravni odzivi na občutek ogroženosti in izgube nadzora.
🍃Krivda in samoobtoževanje: včasih so poskus, kako ohraniti občutek, da imamo stvari vseeno pod nadzorom (“če sem jaz kriv_a, potem vsaj razumem, zakaj”).
🍃Otopelost ali disociacija: obrambni mehanizem, ki zmanjša preplavljenost, in nas lahko oddalji od sebe ali drugih.
🍃 Vsiljivi spomini (flashbacki, sanje): poskus psihe, da dogodek postopoma predela, čeprav jih lahko doživljamo kot ponovno ogroženost.

💛 Pomembno:
Vsi ti odzivi so normalni odzivi na nenormalne okoliščine.
Ne povedo veliko o naši moči, značaju ali sposobnosti spoprijemanja. 🤝

05/11/2025

Psihoterapija je samo za "hude" težave! ❌ Ni res!

✅ Psihoterapija ni rezervirana samo za tiste, ki se soočajo z depresijo, paničnimi napadi ali hudo tesnobo. Je tudi prostor za osebno rast, razreševanje ponavljajočih se vzorcev, krepitev samozavesti in izboljšanje odnosov.

V sodobnem tempu življenja se pogosto znajdemo pod stresom, občutimo nemir, nezadovoljstvo ali izgubo motivacije. Namesto da čakamo, da stiske prerastejo v resnejše težave, lahko poskrbimo zase pravočasno. Psihoterapija je prostor, kjer lahko bolje razumemo svoja čustva, se naučimo spopadati z izzivi in razvijemo bolj zdrave načine razmišljanja.

Ne glede na to, s kakšnimi izzivi se soočate, si zaslužite podporo in prostor za rast. Psihoterapija ni znak šibkosti, ampak poguma in skrbi zase. 🌿💛

Poskrbite zase – tako kot skrbite za telo, skrbite tudi za svoj um.

AMBULANTA SFU – prostor, kjer lahko začnete znova.

📞 Za termin uvodnega pogovora nas kontaktirajte:
📆 vsak delavnik med 9:00 in 15:00
📱 051382484
📧 ambulanta@sfu-ljubljana.si
🔗 Več na: https://sfu-ljubljana.si/sl/sfu-ambulanta/narocanje

31/10/2025

NA KAVI Z AMBULANTO ☕

Se ti zdi, da je tvoj otrok čez noč postal nekdo, do katerega ne veš več, kako priti?

Pogosto najstnik ne potrebuje nasvetov, temveč občutek, da ga lahko slišiš brez sodbe. Vprašanja, ki jih zastaviš z resničnim zanimanjem, lahko odprejo vrata, ki so bila dolgo zaprta.

Včasih pomaga manj govoriti – in bolj slišati.

Kako naj vprašam, da ne bo zaznal kot pritisk, zasliševanje ali kritiko?
Najstniki ne potrebujejo popolnih staršev, ampak avtentične, mirne in varne odrasle, ki so tam tudi, ko so zavrnjeni.
Ko gradiš zaupanje, ne gre za to, da dobiš takojšen odgovor – gre za to, da ne odnehaš z bližino.
Povezanost se ne zgodi na silo, ampak z odnosom, ki je potrpežljiv, spoštljiv in resničen.

"Včasih imam občutek, da mojega najstnika sploh več ne poznam. Kar naenkrat je tih, zaprt vase, odgovarja na kratko ali sploh ne, pogovori se končajo z “ne vem” ali “pusti me”. Ne vem, kako naj pristopim, kako vprašam brez da se zapre ali da dobim samo zavijanje z očmi. V sebi pa čutim skrb, nemoč in tudi žalost – ker si želim povezanosti, a ne vem več, kako do nje."

🧠 PSIHOTERAPEVTSKI VIDIK:

Najstništvo je obdobje, ko se otrok začne čustveno umikati, ker išče lastno identiteto in avtonomijo – a to ne pomeni, da te ne potrebuje. V terapiji raziskujemo, kako kot starš ostati varen, umirjen in prisoten – tudi takrat, ko se otrok zapira vase ali nas odbija. Pomembno je, da se vprašamo: poslušam ali popravljam? Sprašujem z iskreno radovednostjo ali s skritim sporočilom “vem, kaj je zate bolje”? Najstnik rabi občutek, da je slišan in da ni nenehno presojan – tudi če nam ne pove vsega. In prav z drobnimi koraki, spoštljivimi vprašanji in potrpežljivim čakanjem, se stik začne vračati.