08/11/2025
Včasih se telo začne spreminjati, preden to sami sploh razumemo.
In nenadoma se znajdemo v občutku, da smo izgubile stik s sabo – s svojim telesom, željo, bližino …
“Nisem več čutila svojega telesa.
Niti svojega partnerja.”
To je začetek moje zgodbe o nečem, kar doživlja ogromno žensk, a o tem še vedno premalo govorimo – o perimenopavzi.
O tematiki v deljenem videu že nekaj časa želim pisati, saj mi je kar dobro poznana.
Tale objava bo nekoliko daljša, namenjena pa je ozaveščanju o nečem, kar je še vedno spregledano – a za mnoge ženske (in njihove partnerje) lahko zelo boleče in zahtevno.
Objava ni namenjena samo ženskam, ampak tudi moškim, katerih partnerke se že ali pa se še bodo srečevale s podobnimi izzivi.
🌙 Kaj sploh je perimenopavza?
Perimenopavza je obdobje pred menopavzo, ki se lahko začne že 10 let prej (pri nekaterih celo do 15 let prej) – torej nekje med 35. in 50. letom starosti, odvisno od ženske.
Spremljajo jo številni simptomi – včasih tako čudni, da se zdi, kot da nimajo zveze z ničemer.
V resnici pa so vsi povezani s spremembami v hormonskem ravnovesju, predvsem z upadom estrogena in progesterona.
Pri nekaterih ženskah so spremembe blage, pri drugih povzročijo pravo razdejanje – fizično, psihično in čustveno.
💔 Moja izkušnja
Moja izkušnja se je začela nekje dve leti nazaj, čeprav zdaj vem, da so se blagi simptomi kazali že precej prej.
Največ težav so mi povzročali nočni oblivi vročine, nespečnost, utrujenost, nihanje razpoloženja, depresija in nenaden padec libida.
Ta se ni le zmanjšal – kar naenkrat je popolnoma izginil.
Z njim pa tudi občutki do partnerja, ki sem ga sicer oboževala in me je močno privlačil.
Nenadoma pa… odpor do vsega.
Nisem razumela, kaj se dogaja z mano.
Imela sem občutek, kot da moje telo sploh ni več moje.
Nihanja razpoloženja so se stopnjevala do depresije, iz katere nisem videla izhoda.
Ponoči sem poslušala partnerja, kako diha, se premetavala ure in ure, in bila zjutraj izčrpana.
Kot da bi se zbudila v nočno moro.
😞 Nerazumevanje in osamljenost
Ko sem začela raziskovati, sem počasi dojela, da gre verjetno za hormonske spremembe.
Ko sem to omenila ginekologinji, mi ni verjela – njen nasvet je bil, naj grem k osebnemu zdravniku po antidepresive, hormonskih testov ni želela delati.
Ko sem to zaupala partnerju, nisem dobila podpore, ki bi jo takrat res potrebovala.
Imela sem občutek, da misli, da si vse skupaj izmišljujem ali iščem izgovore za izogibanje sp0lnosti.
Vse, kar sem čutila, je bil pritisk v stilu: »dajva nekaj narediti glede tvojega libida«. A jaz sem bila tista, ki sem mrzlično iskala rešitve, brskala, poskušala … in počasi obupala.
Potrebovala sem vsaj znak, da ga zanima, kaj se dogaja z mano.
Da želi razumeti, raziskati, biti z mano v tem, prevzeti pobudo in vsaj kaj prebrati.
Pa ni bilo tega.
Vsa odgovornost je padla name...vsaj tako sem jaz čutila.
Pogrešala sem tudi čustveno povezanost in varnost.
Pričakovala sem več sočutja in razumevanja – tudi zato, ker je imel tudi sam pogoste težave s slabšo er€kcijo, kar je morda moška različica teh izzivov v zrelih letih.
Kljub temu, da je bilo to zame včasih moteče, sem mu pustila prostor, da sam načne temo, ko bo pripravljen, saj vem, kako občutljivo je to za moške.
A ves fokus je bil le na mojem »pomanjkanju želje«.
Res sem si želela rešiti odnos in spet začutiti sebe kot žensko.
A vse skupaj je močno načelo mojo samopodobo, mojo samozavest in občutek lastne vrednosti.
Na koncu je zveza razpadla.
Hitro se je odločil za mlajšo žensko – kjer se s temi izzivi (še) ni treba soočati.
Verjamem, da je to lažja izbira.
A ravno biti ob strani, ko partner ni OK, je tisto, kar resnično gradi partnerstvo, kajne?
Opažam, da je ta vzorec pogost – starejši moški, ki odidejo, ko partnerke vstopijo v obdobje sprememb.
To kaže na nerazumevanje, nesprejemanje in pomanjkanje čustvene zrelosti.
⚠️ Statistika, ki odpira oči
Po statistikah je največ samomorov med ženskami prav med 35. in 50. letom, prav tako pa največ razpadlih zakonov.
Naključje?
🌷 Danes sem mnogo bolje.
Našla sem (zaenkrat) naravne dodatke in načine, ki so mi pomagali uravnotežiti telo in um.
Tudi libido se počasi vrača.
A vse to traja – še posebej, če nimaš dostopa do informacij, pomoči in podpore, ki bi ti pomagala prebroditi to obdobje.
Telo potrebuje čas, da se prilagodi in ponovno vzpostavi ravnovesje.
Vsaka ženska reagira drugače.
Tiste, ki spremembe doživljamo burneje, pa potrebujemo čas, potrpljenje in podporo – partnerjevo in okolice.
💗 Spolnost po perimenopavzi
Spolnost po tem obdobju ne rabi zamreti – le spremeniti je treba pristop.
Ženske v tem času potrebujemo več čustvene povezanosti, več ne-s€ksu@lnega dotika, več časa, nežnosti, sočutja in razumevanja.
Ko se to vzpostavi, se telo in srce znova začneta prebujati.
✨ Za konec
Upam, da bo ta zapis komu odprl oči in pomagal razumeti, kaj se v resnici dogaja z mnogimi ženskami v tem obdobju.
Če si ženska, ki se v tem prepozna – nisi sama.
Če si moški, katerega partnerka to doživlja – tvoja prisotnost, razumevanje in nežnost lahko pomenijo ogromno razliko.
💬 Če te zapis nagovori, ga deli naprej – morda bo komu pomagal razumeti svojo partnerko, prijateljico ali sebe.
