06/03/2026
Ko stopim na podlogo, se v meni nekaj začne mehčati. Kot da se plast za plastjo počasi topi vse, kar se je čez dan naložilo v telo. Zadnje čase čutim, koliko drobnih mikrostresov se nabere v enem samem dnevu – v službi, v odnosih, v skrbeh, na cesti, v vseh tistih majhnih situacijah, ki jih ljudje pogosto odpravimo z besedami: »Saj se navadiš.«
Ta stavek mi nikoli ni bil zares blizu. Razumem, kaj želi povedati, vendar v sebi čutim, da se na takšne stvari ne želim navaditi. Ne želim se navaditi na napetost v telesu, na stisnjen dih, na nenehno pripravljenost živčnega sistema, ki telo drži v krču. Govorimo o dražljajih, ki aktivirajo naš živčni sistem, napnejo mišice, zameglijo misli in nas dolgoročno vodijo v utrujenost, tesnobo in v številne zdravstvene težave. Telo to vedno zabeleži, tudi kadar mi rečemo, da smo se na to pač navadili.
Zato mi je stik s podlogo tako dragocen. Ko se telo začne raztezati in dih počasi poglablja, je občutek zame eden najlepših, kar jih poznam. Kot da se dan počasi razrahlja in raztegne skupaj z mišicami. Napetost popušča, gibanje začne vračati prostor v telo in z vsakim izdihom postajam nekoliko lažja. Ob tem se začne spreminjati tudi moj notranji svet. Um postane jasnejši, misli se umirijo, razpoloženje se naravno dvigne.
To ni naključje. Ko se gibamo na način, ki vključuje zavest, dih in občutenje telesa, govorimo o somatskem gibanju. Takšno gibanje neposredno vpliva na naš živčni sistem. S počasnim raztezanjem, z nežnim aktiviranjem mišic in s pozornostjo, usmerjeno v telo, pošiljamo živčnemu sistemu signal, da smo varni. Mišice, ki so bile ves dan pripravljene na odziv, se začnejo sproščati, dihanje se poglobi, srčni utrip se umiri. Telo iz stanja nenehne pripravljenosti prehaja v stanje regeneracije. V tem prostoru se ponovno vzpostavi notranje ravnovesje, ki ga čez dan pogosto izgubimo.
Prav zato je gibanje ena izmed najbolj temeljnih praks za ohranjanje psihofizičnega zdravja. Ne kot še ena obveznost na seznamu, temveč kot način, da telesu vsak dan omogočimo, da predela vse, kar smo doživeli. Da se stres ne nalaga v tkivih, temveč ima priložnost, da se raztopi skozi gibanje, dih in zavedanje.
V naslednjih tednih bom več govorila o teh temah – o telesu, o umu, o čustvih in o tem, kako lahko z majhnimi, vendar zavestnimi praksami ponovno vzpostavimo notranjo stabilnost. Tudi moj prihajajoči 6-tedenski program USKLAJENOST bo temeljil na tem razumevanju. Joga bo v njem pomembna osnova, saj je gibanje prva in zelo ključna komponenta našega zdravja in blagostanja, vendar program ne bo ostal samo pri telesu. Postopoma bomo vstopali tudi v razumevanje uma, živčnega sistema in čustvenega sveta.
Morda še majhna opomba: praksa, ki jo vidite v tem videu, je moja osebna praksa in je ne bomo izvajali na enak način v programu. Vsaka skupinska praksa je zasnovana drugače in prilagojena prostoru, skupini ter cilju, ki ga želimo doseči. Namen tega posnetka je predvsem spomniti, kako izjemno pomembno je, da gibanje ponovno postane del našega vsakdana. Ko telesu redno omogočimo, da se raztegne, zadihamo in se zares začutimo, se začne spreminjati veliko več kot le fizično počutje. Začne se mehčati način, kako nosimo svoj dan – in sčasoma tudi način, kako nosimo svoje življenje.
