05/11/2025
Omega 3 maščobne kisline
Zadnja leta se vedno bolj zavedamo, kako močno prehrana vpliva na naše zdravje – ne le telesno, temveč tudi duševno in nevrološko. Omega-3 maščobne kisline, zlasti DHA in EPA, so ključne za delovanje možganov, celičnih membran in imunskega sistema. Njihovo pomanjkanje je povezano z večjo pojavnostjo vnetnih procesov, težav s koncentracijo, depresijo, pa tudi z razvojnimi motnjami, kot je avtizem.
Pri otrocih, zlasti v zgodnjem razvoju, je zadostna količina omega -3 bistvena. DHA je gradnik možganskih celic, in če ga primanjkuje, se lahko pojavijo težave z govorom, pozornostjo in čustveno regulacijo. Nekatere študije celo nakazujejo, da prehrana matere med nosečnostjo, bogata z O3, zmanjša tveganje za razvoj motenj avtističnega spektra. Seveda to ni absolutno, ampak kaže na pomembno povezavo med prehrano in nevrološkim razvojem.
Tudi pri odraslih je razmerje med Omega 6 (O6) in Omega 3 (O3) ključno. Idealno naj bi bilo okoli 3:1, a pri večini ljudi je to razmerje 15:1 ali celo več. Izsledki preiskav, ki jih delamo v Studiu Matlux kažejo tudi na razmerje 64:1.
Zakaj?
Ker uživamo preveč olj iz semen, predelane hrane, ogljikovih hidratov in premalo zdravih, nenasičenih maščob, beljakovin in kakovostnih virov O3. Ribja olja so bogata z O3 maščobnimi kislinami, olivno olje pa s polifenoli, dandanes pa uživamo po večini semenska olja (»seed oil« - sončnično, koruzno), katera imajo več O6, če pa so rafinirana, pa so v tem smislu sploh neuporabna in celo škodljiva.
Zanimivo je, da lahko to razmerje enostavno preverimo s testom iz kapljice krvi. Rezultati pokažejo, koliko DHA in EPA imamo v telesu, kakšno je razmerje O6/O3 in celo prisotnost transmaščob. Na podlagi tega se lahko prehrana prilagodi – ne na pamet, ampak ciljno.
A tukaj se zgodba ne konča. Poleg maščob je pomembno tudi, kakšne ogljikove hidrate uživamo. Industrijsko predelani sladkorji in bele moke povzročajo nihanja inzulina, kar vpliva na vnetne procese in razpoloženje. Po drugi strani pa kompleksni ogljikovi hidrati – kot so polnovredna žita, stročnice in zelenjava – podpirajo stabilno energijo in zdravo črevesno mikrobioto, ki je tesno povezana z imunskim sistemom.
Tudi kakovost beljakovin je pomembna. Jajca so odličen vir hranil, a le, če prihajajo od kokoši, ki se hranijo z naravno krmo in se gibljejo na prostem. Kokoši, ki se hranijo z industrijsko krmo, bogato z O6, proizvajajo jajca z neugodnim razmerjem maščobnih kislin. Podobno velja za gojene ribe, ki se hranijo z žiti, te imajo bistveno manj O3 in več O6 kot divje ribe. Zato ni vseeno, ali jemo lososa iz ribogojnice ali divjega lososa iz severnega Atlantika.
Zdravje se ne začne v lekarni, ampak na krožniku. Vse bolj razumemo, da prehrana ne vpliva le na telesno težo, ampak tudi na hormonsko ravnovesje, imunski sistem in celo na delovanje možganov. Ena ključnih sestavin te zgodbe so O3 maščobne kisline, ki skupaj z O6 tvorijo ravnovesje med protivnetnimi in vnetnimi procesi v telesu.
Zaradi porušenega ravnovesja O3:O6 telo živi v kroničnem vnetnem stanju, katero drži imunski sistem ves čas v pripravljenosti – kot bi bil v nenehnem alarmu. Vznemirjen imunski sistem je povezan z razvojem številnih avtoimunskih bolezni, kot so revmatoidni artritis, Hashimotov tiroiditis, multipla skleroza in celo nekatere oblike sladkorne bolezni. Ko imunski sistem ne zna več ločiti med tujkom in lastnim tkivom, začne napadati telo samo. In čeprav genetika igra svojo vlogo, je prehrana pogosto sprožilec.
Tudi policistični jajčniki (PCOS) so del te zgodbe. Gre za hormonsko motnjo, ki prizadene vedno več žensk in se kaže z nerednimi menstruacijami, povečanim testosteronom, težavami s plodnostjo in pogosto tudi z inzulinsko rezistenco. V ozadju PCOS je pogosto sistemno vnetje, ki ga dodatno poslabšuje prehrana bogata z O6, sladkorji in predelanimi ogljikovimi hidrati. Telo je v stresu, jajčniki ne delujejo usklajeno, hormoni nihajo.
Zato je razmerje med O6 in O3 ključno – ne le za sklepe in srce, ampak tudi za hormonsko ravnovesje. O3 maščobe pomagajo umiriti vnetne procese, izboljšajo občutljivost na inzulin, podpirajo delovanje možganov in celo vplivajo na razpoloženje. Pri ženskah s PCOS se je pokazalo, da dodajanje O3 lahko zmanjša raven testosterona, izboljša ovulacijo in zmanjša vnetne markerje.
In če se vrnemo k avtoimunskim boleznim, je zanimivo, da se mnoge začnejo z prepustnim črevesjem, kjer vnetni procesi omogočijo prehod snovi, ki sprožijo imunski odziv. O3 pomaga krepiti črevesno sluznico in zmanjševati vnetne signale.
Zato ni presenetljivo, da se vedno več strokovnjakov zavzema za testiranje O3 indeksa – preprosto kapljico krvi, ki pokaže, kako vnetno je naše telo. Na podlagi tega se lahko prehrana prilagodi: več divjih rib, kakovostnih jajc, lanenih semen, manj rastlinskih olj in predelane hrane.
Zdravje ni nikoli samo ena stvar. Je preplet hormonov, imunskega odziva, prehrane in življenjskega sloga. Prehrana, testiranje, razumevanje lastnega telesa – to so orodja, ki nam omogočajo, da živimo bolj polno, bolj jasno in bolj zdravo. In čeprav se zdi, da je vse to zapleteno, je v resnici precej preprosto: manj predelane hrane, več naravnih virov, več zavedanja. Pa kakšna napaka tu in tam – tudi to je del poti.
