08/12/2025
Spanje je biološka nuja človeka, je ključno za telesno in duševno zdravje. Med spanjem se telo regenerira, obnavlja imunski sistem in uravnava hormone. Telo počiva, vendar je vseeno aktivno, saj odstranjuje toksične snovi iz telesa, možgani brez dodatnih dražljajev utrjujejo spomin. Pomanjkanje spanja vodi v slabšo koncentracijo, razpoloženjske motnje, oslabljen imunski sistem ter dolgoročno povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen in depresijo. S temi splošnimi dejstvi je današnjo delavnico začela Mateja Švajger iz Center za krepitev zdravja Metlika, nadaljevali pa smo z debato o higieni spanja. Ugotovili smo, da je za dober spanec pomembno, da imamo določeno rutino umirjanja preden ležemo k počitku, da tudi postelja, jogi, rjuhe in vzglavnik igrajo pomembne vloge. Vedno moramo prostor prezračiti, redno prati posteljnino, tudi izbor same pižame v kateri spimo vpliva na kvaliteto spanca. Vsaj 1 uro pred spanjem naj ne bi bili izpostavljeni modri svetlobi, 4 ure naj ne bi jedli, prostor mora biti tih in temen, idealna temperatura je med 16 – 19 stopinj.
Še posebno zanimivo nam je bilo, ko smo se pogovarjali kako oz. na čem so ljudje spali skozi zgodovino. Ko še ni bilo vzmetnic, so ljudje spali na slami, stelji ali ličkanju koruze, ki so jih nabrali po žetvi. Takšne ležišča so bila preprosta, a funkcionalna, saj so omogočala izolacijo od mrzlih tal in vsaj osnovno udobje. Materiali so bili naravni, zato je bilo potrebno redno menjavanje in pogosto zračenje slame ali ličkanja. Uporabljali so tudi grobe lanene rjuhe, ki so jih prali ročno, sušili na zraku, kar je pomagalo ohranjati čistočo. Ker vse babice in mame vedo, da je "spanec boljši kot žganec" skrbno ravnajo, da ima otrok vedno dovolj spanja, saj takrat raste in je skozi cel dan priden ne vemo kam potem v vsej naglici in hitrem tempu življenja te koristne navade izginejo. Hvala Mateji, da nas je nekaj novega naučila in nas opomnila, da spanje ni izguba časa, ampak pametno naloženi čas v naše zdravje in dobro počutje.
