Zasebna praksa Božič Nova Gorica

22/11/2025

Ko se soočimo z zmedo v naših srcih, v umu in v odnosih, prej ali slej pridemo do tega, da v kolikor želimo karkoli premakniti, spremeniti, potem moramo (moramo!) dojeti utečene vzorce, s katerimi odrekamo ljubezen in sebi in drugim.

Običajno to pomeni, da se soočimo sami s sabo in naredimo iskreno introspekcijo dogajanja v sebi in okoli sebe ter se prej ali slej odločimo spremeniti, kako ravnamo s sabo in z drugimi.

Z vsem tem gradimo novo verzijo svoje realnost.

Nova različica naše realnosti je povsem odvisna od zgoraj omenjenega celovitega notranjega dela, hkrati od konkretne spremembe vedenja in hkrati od moči, da zdržimo celoten prehod od A, starega stanja, do B, novega stanja.

Klasični problem vsake konkretne življenjske spremembe je, da se tipično ne zgodi hitro, še manj pa hipno. Obstaja konreten most med zunaj in zunaj, med notranjo doživljajsko realnostjo in zunanjo manfestno realnostjo, in ta most je cela reč. Potrebno se ga je zavedati, ga graditi, ga videti, ga vzdrževati, predvsem pa zelo zaupati vanj.

Zaupanje v ta most je, at the end of the day, namreč edini način, da se zares premaknemo iz stanja A v stanje B.

Za vzdrževanja tega mostu je potrebno zavedanje, hkrati pa globoka vera. V slovenskem jeziku ima izraz vera pretirano religiozno konotacijo, da bi bil dober in primeren za ta opis, vendar drugega dobrega še nisem našla, zato uporabljam tega - globoka vera. Dejansko gre bolj za globoko zaupanje in v angleščini je ustrezen primerljiv izraz "faith".

Naša pripravljenost ohranjati globoko vero, ko prečimo most, tudi ko se soočamo s hudimi dvomi, strahovi, skrbmi in kaosom? Absolutno določa rezultat naše spremembe ter definira kako in ali pridemo do točke B.

Kaos, skrbi, strahovi in dvomi so absolutno neizogiben del vsake transformacije, vsake globoke spremembe, ki se dogaja v bistvu našega bitja. Včasih rečemo, da je z leti, s "kilometrino", seveda vsaka sprememba lažja, ampak moja izkušnja je, da ko gre za globinsko transformacijo, ko se spreminja nek temeljni vidik naše realnosti, to prinese s sabo tak energijsko-emocionalni kaos, da nobena kilometrina ne pomaga. Ko smo zares v vrtincu, ga moramo predvsem predihati. Štekamo običajno kasneje, za nazaj.

Kaos je v kontekstu transformacije vedno dobra novica. Izziv ga je vzdržati in modro odpeljati, a ko se prenehamo bojevati in se spustimo v trenutek, vstopimo v stanje nečesa svetega. Vstopimo v čudež opazovanja in sprejemanja, znotraj katerega se materija znotraj in zunaj začne organizirati sama od sebe, povsem misteriozno. To sem videla neštetokrat v svojem življenju in v življenjih drugih.

Globoka vera, ki, še enkrat, nima res nič z religijami, je tista, ki nam pomaga in držati in poganjati premik od Starega k Novemu. Od A, do B. Dejansko je kot mišica. Bolj kot vadimo, močnejša postaja. Vedno več prenese, vedno več jo je. Dokler?

Nam nekega poznojesenskega dne postane tako naravna kot dihanje.

Sporočilo je, da preprosto moramo vztrajati. Rešili bomo tudi to težavo. Bolečina in kaos b***a minila. Vse gre naprej. V ozadju vsega JE ljubezen. In v vsem tem SMO skupaj. Vsi se učimo, vsak zase, in vsak od nas trenira svojega "zmaja". Ljudje imamo izjemno sposobnost, da se lahko naučimo, kako ga udomačiti in se ga naučiti uporabljati v svojo dobrobit, s toplo namero in globokim zaupanjem v dobrobit vseh nas.

Lep vikend vsem,
Tina

17/11/2025

"Popoln obrat, korak naprej, naslednji in še eden, stopam po cesti k njej, ki sem jaz in še nisem jaz."
- R.K.

Stopamo po cesti, ko delamo skupaj, hkrati vsaka čisto zase, zato je važno, da smo vse v Krogu sposobne fizično biti v sebi in delat po cele dneve. In zmožne čustveno poskrbeti vsaka zase. Nobena ne dela ldela namesto druge, kar je v teh Krogih, za razliko od marsikaterih drugih skupin, norma. Vse je skoncentrirano na urjenje "tvojega in mojega" lastnega stika s sabo v stilu odrasle odgovornosti zase. To, hkrati, tudi ni nek industrijski pristop in tudi ničesar fancy ni pri našem delu. Nič. Sama imam vrojen odpor do elitizma, tudi spiritualnega. Pri tem delu sem perfekcionistka, obožujem lepoto in dovršenost. Rada pa ju imam znotraj običajnosti. V njej se počutim svobodna. Zato tudi me delamo simple. In, na tleh, na blazinah, s podprtimi hrbti in v legicah, pajkicah, trenerkah, udobne, z maskaro, brez ali s tremi, itak je vseeno, ker se v vsakem primeru ne fotkamo za objave na social media in se tudi nikoli ne bomo. Naše delo je sveto: je čustveno intimno. V njem delimo, kar morda nikoli nismo govorile z nikomer in niti nismo mislile kadarkoli deliti, čeprav živi v nas že... stoletja? To, da delimo, nas dejansko zdravi. In to, da poslušamo druga drugo, nas dejansko zdravi. In to, da delamo vsaka znotraj sebe, medtem ko delamo vse skupaj, v varnem, varnem polju Kroga, nas tudi zdravi. Skupaj z izkušnjo spoštovanja in preprostega, nenarejenega ženskega tovarištva nam naš prostor-čas pomaga, da se povzpnemo višje,
spustimo globlje in

stojimo, kot razvejan hrast, ukoreninjene v realnosti,
shranimo, kot navidez nedolžna tisa, svoj zdravilni strup,
zaščitimo, kot ogromen glog, svoje meje, once and for all.

Hkrati pa skupaj kar naenkrat vidimo veliko, veliko, veliko
več... in mnogo, mnogo dlje... in v resnična bistva reči.

“Pot Maternice je čas, ki je namenjen samo tebi. Delo, ki bo posledično spremenilo svet. Neizmerno varen prostor, sprejemajoč, poln ženske energije. Life-changing. Pomaga odvreči balast, ki nam ga je svet/družba/družina celo življenje nalagala na ramena, da bomo majhne. Pridne. Vodljive. Pa vemo, da smo lahko toliko več - da je v nas modrost, življenje, ljubezen.”
-Amedea, 37

Si vabljena. Ne splača se čakat januarja 2027. Lajf je preveč dragocen, da bi ga cincale v nedogled. In preveč lepih stvari je, ki so tu, da jih končno začutimo in dojamemo... znotraj🩷

Vse se začne znotraj.

Tina

---

Pot Maternice
9. izvedba
Začnemo: 9. januar 2026
Na voljo še nekaj mest 🩷
Tvoja prijava: link v komentarjih

09/11/2025

💜Se kdaj zavedaš, da med vsemi milijardami ljudi dejansko obstajajo taki, ki bi te želeli imeti radi, ker si res fajn? Si lahko predstavljaš, da je nekomu zelo zelo mar zate - ne za s*ks s tabo, za tvoje talente, pamet ali finance, ampak ker želi vedeti, kdo pravzaprav si? Kako razmišljaš, kako občutiš, kaj si želiš, česa nočeš, kaj ceniš, kaj obožuješ, kaj te navduši do neba? Balkanke ali napolitanke? Džus s smetano ali brez? Čokolino ali čokolešnik? K čemu pravzaprav stremiš, kaj ti je vredno?

Bučke, she said........

Številne do vse od nas, ki se vsedemo v Krog na Poti Maternice, smo se žal veliko prezgodaj soočile z bolečino izgube in zavrnitve. Bilo je tako zgodaj, da smo od vedno visceralno dvomile v ljubezen, saj nikakor nismo mogle vplivati na to, kako so se zavrnitve in izgube presnovile znotraj nas. Naše oči so tako mogoče čisto običajne, živahne, a v ozadju imajo, ko dobro pogledaš, en tak odblesk črnine, ki jih dela različne od večin in včasih celo prestraši... Kar je, roko na srce, detajl ob dejstvu, da nam je vse izgube in zavrnitve, ki smo jih kadarkoli doživele, uspelo na koncu in od samega začetka stkati v eno samo, v zavrnitev Sebe.

:/

“Pot Maternice” delam zato, da lahko "take" končno najdemo mir in varnost, da spregovorimo v svojem jeziku, s svojimi forami, s svojimi "preobčutljivostmi". Da gremo potem v notranje delo in skupaj rudarit v plasti Radikalne Ljubezni.

Pot Maternice je delo, ki rodi žensko zlato - vsakič znova.

Znotraj tega našega dela postane Maternica večdimenzionalni portal, skozi katerega se stabilizira tvoj občutek Sebe. To v praksi pomeni več reči, ena praktično pomembnejših pa je, da nehaš nihati v občutenju sebe, saj vedno bolj zgoščaš občutek, kdo pravzaprav res si. V principu je enostavno. Sila, ki biva v nas, nam je dana s tem, ko smo se rodile kot ženske in bila nam je odvzeta s tem, ko smo se rodile v družbi, kakršna je. Naša moč leži v tem, da to Silo vzamemo nazaj - v svoj trebuh, v svoje roke, v svoj um, brez pogajanj, brez kompromisov, brez kakršnih koli faking "če".

"Prihodnost," sem enkrat nekje prebrala, "pripada tistim, ki si upajo verjeti v lepoto svojih sanj."

And I couldn't agree more...

///

Pot Maternice /// Zima 2026
Vpis odprt: link v komentarjih

t💜

23/10/2025

Na ta deževen jesenski večer imam zate spet nov članek. S Tino sva se dogovorila, da bova napisala vsak svoje razmišljanje o AI in kako vidiva njen vpliv na različne aspekte naših življenj in evo, tu je moj zapis. V dobi umetne inteligence, ki pospešeno avtomatizira rutinska opravila s tem da piše, ureja, komunicira, programira, ustvarja aplikacije, vse v nekaj trenutkih, se mi pojavlja ključno vprašanje: Ali sploh še obstajajo področja, kjer AI ne bo nadomestila človeka in kaj nas pravzaprav definira kot ljudi?

V članku se dotikam pet področij, od samospoznavanja, čustvene pismenosti, notranje poravnanosti, duhovnosti do zdravih odnosov, ki jih AI po mojem mnenju ne bo nikoli nadomestila. Kaj meniš, sem zajel vse? Vabljen/a k branju in razmisleku!

Samo

-> https://psihoterapijabozic.si/ai-in-pet-stvari-ki-ostanejo-cloveku/

AI je orodje, ki nam lahko življenje poenostavi, zakomplicira ali zagreni, ne mora pa živeti našega življenja namesto nas. Naše življenje je v osnovi somatsko-telesna realnost ter povsem naša lastna odgovornost.

23/10/2025

"Bolj pomembno, kot da sem, je, da ugajam.
Tu... nisem zase, sem za druge. Izgubljam se.
Varnost dobim v razdajanju,... v več razdajanja.
In... v kontroliranju mojih potreb, za katere je bolje, da jih niti ne zaznam. Ker... tudi ko jih zaznam, se od njih v stotinki sekunde odmaknem.
Rajši se kontroliram sama.. preden bi me lahko, spet, kdorkoli drug."

///

Vse ženske ne nosimo te arhetipske zgodbe. Nekatere jo. Tiste, ki jo, lahko izkopljemo predor, odpremo portal in odidemo onkraj krivde, sramu, hromečega strahu - pred kaznijo.

“You have to imagine something that doesn’t exist and dig a cave into the future and demand space. It’s a territorial hope affair. At the time, that digging is utopian, but in the future, it will become your reality.”
— Björk

///

lpt

21/10/2025

Napovedujemo.
🤍

///

“Delavnica Pot Maternice je bila zame 'totalna revolucija'. Vajena sem dela v duhovnih in terapevtskih skupinah, desetletja v več državah, a Tinina Pot Maternice je presegla vsa moja pričakovanja in tudi mojo najbujnejšo domišljijo. Že dolgo sem v menopavzi, a še vedno sem potiho iskala neko manjkajočo kvintesenco, sveti Gral. Hvaležna sem svoji intuiciji, ki me je naposled privedla na to Pot, kjer se pravzaprav vse steka in pomirja v točko odrešitve, povratka k sebi, končno k viru neusahljivega življenja... " - Monika🤍

18/09/2025

Stari, čas je, da prenehaš reševati vse sam!

Ta teden sem zopet naletel na moškega, ki je po pogovoru prišel do zaključka, da je itak vse odvisno od njega in da mora vse izzive rešiti sam.

Sama ideja, da je vse odvisno od nas, ni nujno napačna, navsezadnje moramo na koncu spremembe resnično izpeljati sami.

Ampak dokler ti je kristalno jasno, kaj moraš narediti, pa tega vseeno še vedno ne narediš in če ne uspeš toliko slediti sebi, da bi vedel, kako se v kritičnih situacijah zares počutiš, potem ostajaš ujet v zanki. Dejstvo!

Če pa si pripravljen stopiti iz te zanke je spodaj članek, ki sem ga sicer napisal že pred časom, a je njegova vsebina še vedno aktualna in zimzelena. V njem opišem tri pomembne korake, ki vodijo moškega iz spirale neprijetnih občutkov in frustracij.

💪😎👍

Samo

Iz kaosa negativnih čustev in frustracij te pripeljejo trije koraki. Eden izmed njih je ta, da si poiščeš pomoč in podporo. To ni kapitulacija. Je dejanje velikega in zelo pogumnega Srca.