ADHD coach

15/02/2026

Prijateljica je izdala zgodbo, ki jo je pisalo življenje. Vse dobro ToSoul, Simona Topolovec 🥰

Dragi bralec …
Vsaka zgodba se enkrat konča, a nekatere ostanejo v nas še dolgo potem.
Hvala, ker si dovolil/-a, da je ta postala del tebe.
Na papirju je zapisana za vedno, v tebi pa živi naprej.

Odlomek iz knjige 📖:
"Ta knjiga je povabilo, da se za trenutek ustavite, da
prisluhnete življenju drugače – z očmi srca, s tišino..."

👉 Če te nagovarja iskrena, globoka in drugačna zgodba, je ta knjiga 📖 zate.
Tvoja odločitev pomeni več, kot si misliš. 🤍
Želim ti lepo potovanje med vrsticami.

Simona

22/01/2026

🧠 Delite več osebnih informacij, kot je "primerno" /bi želeli? – zakaj se zgodi in kaj pomeni

V določenem trenutku ali odnosu delite več osebnih informacij, kot je običajno. Pri ADHD to ni stvar neprimernosti ali pomanjkanja socialnih veščin, temveč posledica načina delovanja možganov.

Tukaj so pogosto prisotni:👇

⚡impulzivnost – misel "skoči" v besede, brez vmesnega “filtra”,

⚖️težave z regulacijo pozornosti in samonadzora,

🔗močna želja po povezanosti in avtentičnosti,

❤️‍🔥čustvena odprtost in intenzivno doživljanje.

Zato se lahko zgodi, da:

-poveste preveč, prehitro,

-delite osebne zgodbe v nepravem kontekstu,

-šele kasneje opazite, da ste šli "predaleč".

Pomembno je poudariti:
👉 Prekomerno deljenje pri ADHD ni namerno in ni znak pomanjkanja spoštovanja.
Gre za nevrološko pogojeno razliko v regulaciji impulzov in socialnega tempa.

💡 Kaj pomaga?

💖zavedanje vzorcev ("to se mi dogaja, ko sem vznemirjen/a"),

🗣️upočasnjevanje pogovora,

⛔vnaprej dogovorjene meje (kaj delim in s kom),

🤗sočutje do sebe – sram ne pomaga, razumevanje pa.

Če se v tem prepoznate: niste "preveč".
Vaši možgani samo drugače iščejo stik.🤝

19/01/2026

💛 Ugajanje drugim pri ADHD – zakaj te izčrpava (in kako začeti drugače)

Veliko odraslih z ADHD razvije navado ugajanja drugim. Zakaj?
Ker prinaša hitro olajšanje: manj konfliktov, več sprejetosti, več občutka, da smo »dovolj«.

A ta strategija ima ceno.

Dolgotrajno ugajanje drugim pogosto vodi v:
⚠️ kronično utrujenost in izgorelost
⚠️ zanemarjanje lastnih potreb
⚠️ občutek, da te drugi jemljejo za samoumevnega

Če ob besedi »lahko« v telesu začutiš napetost, pritisk ali nelagodje, je to pomemben signal. Tvoje telo pogosto ve prej kot tvoj um.

👉 Učenje postavljanja mej, asertivnega izražanja in zavestnega »ne« ni sebičnost.
Je skrb zase. In pri ADHD – nuja, ne razkošje.

Majhni koraki štejejo. In pri tem nisi sam/a. 🌱

Naučite se prepoznati vzorce ugajanja in jih postopoma nadomestiti z bolj podporno, trajnostno strategijo.

12/01/2026

🔍 Ali se vam pogosto "zatakne" pri odločanju? Morda gre za več, kot le (pre)dolg premislek.

Nedavna študija, predstavljena v European Psychiatry (2025), je razdelala pogosto spregledan simptom pri odraslih z ADHD: paraliza odločanja. To je občutek preplavljenosti in nezmožnosti sprejemanja odločitve zaradi preobširnega nabora možnosti ali samo negotovosti.

Raziskava je pokazala zaskrbljujoče podatke:
• 82 % udeležencev z ADHD se pogosto sooča s težavami pri odločanju.
• 74 % jih poroča, da neodločnost privede do odlaganja pomembnih življenjskih izbir (kariera, finance).
• 61 % jih je zamudilo priložnosti v osebnem in poklicnem življenju zaradi te paralize.

Zakaj se to dogaja? Glavni vzrok je povezan z izvršilnimi funkcijami – možganskimi procesi za načrtovanje, organizacijo in izbiro. Ko ti procesi niso sinhronizirani, postane vsaka odločitev ogromen zalogaj.

🤝 Skupaj razvijamo:
• Strukturo in sisteme za poenostavljeno sprejemanje vsakodnevnih odločitev.
• Strategije za zmanjšanje preplavljenosti (npr. omejitev izbire, uporaba pravila 2 minut...).
• Veščine obvladovanja negotovosti in strahu pred napako.

Če se prepoznate v tem vzorcu pogostega odlašanja, prelaganja in frustracije, veste, da ni vaša krivda – gre za del izzivov ADHD, s katerimi se da delati. 👍

✍️ Pri sprejemanju katerih odločitev se vam najbolj zatika? Delite v komentarjih.



Vir: Oroian, B. A., Nechita, P., & Szalontay, A. (2025). ADHD and Decision Paralysis: Overwhelm in a World of Choices. European Psychiatry, EPP048. doi: 10.1192/j.eurpsy.2025.406

"Ko je možnosti izbire preveč"

11/01/2026

Danes je v nabiralnik prišlo zanimivo vprašanje. In res ugotovim, da ga je dobro pojasniti😊

❓"Kako pa vi sploh delate?"
Kot ADHD coachinja delam z osebo ena na ena in nudim praktično, strukturirano podporo pri vsakodnevnih izzivih, povezanih z ADHD. Pomagam pri organizaciji časa, postavljanju prioritet, ohranjanju fokusa, gradnji rutin ter razvoju strategij, ki so prilagojene posameznikovemu načinu razmišljanja.

Coaching je usmerjen v cilje, rešitve in konkretne korake, ki posamezniku pomagajo bolje izkoristiti svoje močne strani.

Torej:
👉gre za celosten pristop 🔠⭕

👉nisem v pisarni, ker delam pri vas doma🏢
(izključno na vašo željo so vam na voljo tudi druge opcije; v moji pisarni, videoklic, telefonski klic...)

👉izključno osebni pristop-pomembno je, da vas spoznam in da skupaj predelava vse, kar je za vas pomembno

11/01/2026

😑Nizka morala pri ADHD: občutek izgube nadzora nad lastnim življenjem -
🛂🛳️ potnik v lastnem življenju

Pri ADHD se nizka morala pogosto ne kaže kot pomanjkanje motivacije, temveč kot globok občutek odtujenosti od lastnih odločitev.

🛣️Posameznik ima lahko vtis, da življenje "poteka mimo njega”, kot da je opazovalec namesto aktivni udeleženec.

Ta izkušnja je tesno povezana z izvršilnimi funkcijami: težavami pri načrtovanju, vzdrževanju smeri in pretvarjanju namer v dejanja. Posledično se kopičijo neuspešne izkušnje, ki postopoma spodkopavajo samozaupanje in notranji občutek kompetentnosti.

⚖️🪨Razumevanje tega procesa je ključno. Nizka morala pri ADHD ni osebna pomanjkljivost, temveč predvidljiv psihološki odziv na dolgotrajno kognitivno obremenitev.

❤️‍🩹Pravi napredek se začne tam, kjer posamezniku ponovno pomagamo vzpostaviti občutek vpliva, strukture in smisla❤️‍🩹

11/01/2026

🔊 Ko ti glavo preplavi drugim "neslišen" zvok.

Če imaš ADHD, verjetno poznaš ta občutek: rahel brenčeč zvok, oddaljeno kapljanje ali komaj zaznaven šum postane nemogoče prezreti. Medtem ko okolica zaznava tišino, tvoji možgani doživljajo pravo senzorično preobremenitev.

To ni pretiravanje ali domišljija. Gre za drugačno senzorično obdelavo, pri kateri možgani težje filtrirajo ozadje. Majhen zvok lahko hitro ugrabi pozornost, zmoti fokus in zahteva takojšnjo reakcijo.

Pomembno je vedeti:
👉 zvok je še kako resničen
👉 utrujenost zaradi stalnega prilagajanja je resnična
👉 iskanje tišine ni razvajanje, ampak skrb zase

🎧 Dovolite si prilagoditve, ki vam pomagajo (tišina, slušalke, čepki, "loops").

💬 Kateri “čuden” zvok te je nazadnje najbolj zmotil?

04/01/2026

📑Več odprtih zavihkov (veliko preveč😉) v brskalniku...

Posameznikom, ki imajo težavo s pozornostjo se to res rado dogaja. Roko na srce; kaj izpustiti, pozabiti, in težava pri preklapljanju med nalogami je res pereče.
To je posledica kopice misli in več interesov hkrati, ki se potegujejo za pozornost - ta pa je izmuzljiva.

Od tod tudi posplošena analogija "preveč odprtih zavihkov".

Pogosto preklapljanje med opravili se pojavi, ker je vztrajanje pri enem dolgočasno. Strah pred zamujenim (FOMO - prvotno povezan s socialnimi omrežji); pri ADHD vezan na strah pred izgubo informacij, miselne niti, priložnosti... igra svojo vlogo, saj posamezniki oklevajo in ne zapirajo (filtrirajo) relevantnih zavihkov. Preobremenitev delovnega spomina je s tem še spotencirana.

💡Namig: Morda se je vredno poslužiti OneTab, ki vam spremeni zavihke v listo h kateri se lahko vedno vrnete kasneje (odprete posamični zavihek ali vse hkrati).

02/01/2026

Novo leto, novi načrti, cilji, želje... 😉

📅 Planerji in ADHD – zakaj pogosto ne delujejo (in kako si lahko pomagamo)?

Veliko ljudi z ADHD kupi žepni ali stenski planer z najboljšimi nameni … potem pa se zgodi:
❌ planer ostane prazen
❌ pozabimo, da sploh obstaja
❌ preveč rubrik - preobremenjenost
❌ premalo fleksibilnosti - občutek neuspeha

Pri ADHD ni težava v pomanjkanju volje, ampak v:
🔹 težavah z delovnim spominom
🔹 časovni slepoti
🔹 potrebi po vizualnih in takojšnjih opomnikih
🔹 hitrem izgubljanju motivacije, če sistem ni “prijazen do možganov”

📌 Žepni planerji so super, a le če:
✔️ jih imamo ves čas pri sebi
✔️ so enostavni (manj je več!)
✔️ jih redno odpremo - ne samo prvi teden
✔️jih ne izgubimo

📌 Stenski planerji pomagajo, ker so:
👀 vedno na vidnem mestu
🎯 bolj vizualni
🧲 manj “skriti” kot zvezki v torbi

💡 Namig: Če ti planer povzroča stres ali slabo vest, potem planer ne dela zate – in to ni tvoja krivda.
Poskusi drugačen pristop: barve, nalepke, tedenski fokus, ali kombinacijo digitalnega + fizičnega planerja.

👉 Planer naj se prilagodi tebi, ne ti njemu.🥰

Če imaš ADHD (ali sumiš nanj) in se s planerji boriš – nisi sam/a 💛
Deli objavo ali napiši v komentar, kaj je delovalo zate. Ali pa tudi ne🥰🥰👇

01/01/2026

✨ Srečno novo leto! ✨

Novo leto ni prazen list. Je nadaljevanje vaše zgodbe – z vsemi idejami, preskoki, izzivi in posebnimi talenti, ki jih ADHD prinaša.

Naj bo leto, ki je pred vami, leto z več samorazumevanja, manj samokritike in več poguma, da stvari delate na svoj način. Majhni koraki štejejo. Počitek šteje. Tudi nova pot šteje.

Kot ADHD coachinja vam želim leto, v katerem:
💡 boste znali izkoristiti svojo energijo,
🧠 boste našli sisteme, ki delajo za vas (ne proti vam),
❤️ in boste prijaznejši do sebe tudi, ko ne gre vse po planu.

Hvala, ker ste del te skupnosti. Gremo naprej – skupaj, korak za korakom.

Srečno 2026! ✨

29/12/2025

Negativne misli in ADHD: zakaj so tako glasne?

Ljudje z ADHD pogosto poročajo, da so njihove negativne misli hitre, vztrajne in zelo prepričljive. To ni stvar šibke volje, temveč nevrobiologije.

Raziskave kažejo, da je pri ADHD delovanje možganskih omrežij za samoregulacijo, pozornost in čustveno kontrolo drugačno. To pomeni:

- težje "ugasnemo" ponavljajoče se misli,

- hitreje opazimo napake kot uspehe,

- čustveni odzivi trajajo dlje in so intenzivnejši.

Negativne misli se zato lažje spremenijo v miselne zanke: "Spet mi ni uspelo", "Vedno naredim narobe" . Sčasoma to lahko vpliva na samopodobo, motivacijo in odnose.

Dobra novica? 🧠
Možgani so plastični. S pravimi strategijami (razumevanje ADHD, strukturiranje okolja, psihološke tehnike, psiholog, psihiater ) se lahko naučimo:

- misli opaziti, ne pa jim takoj verjeti,

- ločiti ADHD-simptome od lastne vrednosti,

- graditi bolj realističen in sočuten notranji dialog.

ADHD ni pomanjkanje sposobnosti – je drugačen način delovanja možganov. In razumevanje tega je prvi korak k spremembi.

#

27/12/2025

Veste... Tista stvar, ki ste jo morali narediti zjutraj. Tudi zdaj je čas, da jo uredite🥰 nič ni sramotnega v tem, če ste pozabili oprano perilo v pralnem stroju. 🥰🥰