VitaVera - Psychotherapy, Mindfulness & Perinatal support

13/11/2025

ZIMA VABI: USTAVI SE. ❄️🧘‍♀️

Ko se narava umiri in se obrne navznoter, tudi nas povabi, da upočasnimo.
Zima je čas počitka, refleksije in tihega vračanja k sebi. A pogosto se temu ritmu upiramo – nadaljujemo v naglici, dokler telo in um ne začutita izčrpanosti.

Vabljeni na srečanje tik pred zimskim solsticijem, kjer bomo spregovorili o tem, kako skrbeti zase v zimskem času, kako spoštovani svojo potrebo po počitku in delovati v sozvočju z naravo.

Dogodek bomo zaključili z vodeno meditacijo ob svečkah, z namero prisotnosti in skrbi zase, ter s skodelico toplega čaja v dobri družbi.

📅 Kdaj: sobota, 20. december, 16.00–18.00
📍 Kje: Projekt D Studio, via del Seminario 12, Gorica
🧘‍♀️ Vodi: Nina Grudina, psihoterapevtka in učiteljica čuječnosti
✉️ Prijave: info@vitavera-therapy.com
🏷Prispevek: 25€ zgodnja prijava do 30.11.
30€ redna prijava od 1.12.

Število mest je omejeno!
Toplo vabljeni ✨️

11/11/2025

KAJ PONUJAM IN ZAKAJ POČNEM TO, KAR POČNEM ✨️

Moja primarna dejavnost je psihoterapija. Kot sistemska psihoterapevtka delam s posamezniki, pari in družinami - največ sicer individualno. Sprejemam tudi otroke in mladostnike in podpiram njihove družine.
Specializirana sem tudi v perinatalni podpori, kar pomeni, da se pogosto name obračajo ženske in pari pred in po porodu.
Zadnja leta me vse bolj vleče tudi v skupinsko delo. To ne zajema nujno le skupinske psihoterapije, pač pa tudi učenje sprostitvenih tehnik, vodenje meditacij, čuječnost... Tako v obliki rednih srečanj kot tudi v obliki posameznih dogodkov, delavnic in retreatov.

Pa še par besed o tem, zakaj vse to počnem. Ravno včeraj je k meni na novo prišla najstnica in me vprašala zakaj sem se odločila za ta poklic. Prvič sem na to pomislila, ko sem bila stara trinajst let in sem se znašla v hudi stiski. Takrat mi je nekdo s pomočjo rednih pogovorov zelo pomagal... in rekla sem si, da če se bom kdaj rešila iz težav, bom tudi jaz nekega dne to dala drugim. Takih trenutkov je bilo kasneje še veliko - vse me je vleklo v to smer, dokler nisem jasno začutila, da je to res moja pot, moje poslanstvo, moj smisel. V čast mi je biti sopotnica mnogim ljudem v stiski in jih podpreti na njihovih korakih k boljšemu življenju.

📸 Dominique Pozzo Photography

30/10/2025

ČAS ŽALOVANJA, PONOVNO 🕯🖤
Bližajo se dnevi, ko se spominjamo naših bližnjih, ki jih ni več. Dnevi, ki so za marsikoga prepojeni z žalostjo, še posebno, če je izguba sveža. Spet za nekatere so to dnevi, v katerih pravzaprav ne vedo kaj čutijo ali najraje ne bi nič čutili.
Žalovanje ni linearen proces. Pogosto se manifestira v valovih. In je veliko več kot le žalost. Žalovanje je lahko tudi jeza. Ali pa obžalovanje. Premlevanje, kaj vse bi naredili drugače, če bi s to osebo imeli še eno priložnost, še nekaj več časa. Mogoče strah, da bi izgubili še koga, zdaj ko smrt poznamo malo bolj od blizu. Včasih je žalovanje lahko tudi hvaležnost. In tihi sklep, da želimo postati boljši, da počastimo preminulo osebo in njen vzor.
Žalovanje pa je lahko tudi to, česar si nikoli ne bi upali izreči na glas. Da je pokojna oseba pustila za sabo toliko ran, ki jih ne moremo odpustiti. Da pravzaprav ničesar ne čutimo, ker tudi ničesar ni bilo, čeprav bi moralo biti. Da čutimo olajšanje ob tem, da nekoga ni več. Da je življenje brez te osebe lažje.
Bližajoči dnevi nam ponujajo priložnost, da se zazremo vase. Da stopimo v stik z občutki glede smrti in minevanja, ki jih mogoče ves čas potiskamo stran. Da se vprašamo, kje smo v tem procesu žalovanja. Vabijo nas, da malce obsedimo v tišini - sami s sabo ali s tistimi, ki jih ni več med nami. Zbrani, umirjeni, prisotni... kar je v nasprotju s hrupom in zabavo današnje popularne "noči čarovnic". Ker je smrt del naše človeške izkušnje in pridejo trenutki, ko se tega malo bolj zavedamo. In ti dnevi so tiho vabilo k temu.

27/10/2025

DELO V SKUPINI - ODPRTE PRIJAVE ✨️
Danes se je uspešno zaključil cikel srečanj "V stiku s sabo: čuječnost in somatske tehnike za sproščanje napetosti". V sebi čutim veliko zadovoljstvo, saj sem program sestavila čisto samostojno in združila ogromno praktičnih vaj, od čuječnosti do tehnik dihanja, od somatskih vaj do meditacije... Udeleženke so ob zaključku podale zelo pozitivne povratne informacije, saj so doživele velike notranje premike in se okrepile v skrbi zase. Predvsem pa so dobile varen prostor, kjer so se lahko res sprostile, izrazile in začutile.
Ker so skoraj vse izrazile željo, da bi nadaljevale s skupinskimi srečanji, se je porodila ideja, da bi oblikovale pravo terapevtsko skupino. Na srečanjih bi se vsakič obravnavalo eno izhodiščno temo, bilo pa bi dovolj časa in prostora, da se vsaka izrazi in da tudi jaz kot psihoterapevtka delim svoje znanje. Prav tako bi na srečanjih pobližje spoznavale prakso čuječnosti in sprostitvenih tehnik. Skupinsko delo je odlična priložnost za vse, ki se v svojih stiskah počutijo osamljene, saj skozi delitev izkušenj in vzpostavljanja varnega odnosa med udeleženimi nastane dragocen občutek skupnosti.
Če bi se pridružila skupini, mi javi v zasebno sporočilo ali na mail info@vitavera-therapy.com.

Vesela bom delitve, da povabilo pride do zainteresiranih.

23/10/2025

Bravo, Slovenija! ⚘️ Čeprav sem glede Zakona o psihoterapevtski dejavnosti precej previdna in se ne strinjam z vsemi predlogi, v sebi čutim UPANJE. Upanje, da bo psihoterapija dobila zasluženo mesto v našem prostoru, da bo dostopna najbolj ranljivim in varna. To pa bo mogoče le s strogo postavljenimi standardi.
Ne gre mi z glave oseba v hudi stiski, ki sem jo srečala pred nekaj dnevi: zloraba na zlorabo, celo življenje, (čudežno) brez diagnoze duševne motnje, torej za naš sistem "zdrava" = ne potrebuje pomoči. Travme, ki jih je doživela, so kot iz grozljivke, rada bi se rešila tega bremena, saj močno vpliva na vsa življenjska področja. Redne psihoterapije pa si ne more privoščiti...
Takih primerov je ogromno. Če bo zakon prinesel kaj dobrega zanje, je že zaradi tega bilo vredno 🙏

𝗭𝗔𝗞𝗢𝗡 𝗢 𝗣𝗦𝗜𝗛𝗢𝗧𝗘𝗥𝗔𝗣𝗘𝗩𝗧𝗦𝗞𝗜 𝗗𝗘𝗝𝗔𝗩𝗡𝗢𝗦𝗧𝗜 𝗝𝗘 𝗦𝗣𝗥𝗘𝗝𝗘𝗧!

Danes je pomemben dan za psihoterapijo v Sloveniji. Zakon, ki ureja naš poklic in psihoterapijo utemeljuje kot znanstveno vedo, je bil potrjen v Državnem zboru.

Slovenska krovna zveza za psihoterapijo pozdravlja ta prvi in nujni korak k večji strokovnosti, varnosti uporabnikov in razvoju psihoterapije kot samostojne in priznane pomoči ljudem.

Hvala vsem, ki ste na svoj način prispevali k temu zgodovinskemu dosežku!

22/10/2025

O BREZPLAČNEM TRETMAJU S TERAPEVTSKIMI UČINKI
Ali si kdaj spala pod milim nebom? Objela drevo? Brezciljno tavala po naravi, ne da bi gledala uro ali telefon? Ali si kdaj šla v gozd in kričala s polnimi pljuči? S solznimi očmi ganjenosti opazovala spektakel narave?
Kdaj pa si se ti nazadnje bos sprehajal po travi? Opazoval zvezdne utrinke in si potihem nekaj zaželel? Se ulegel na zemljo brez podlage pod seboj? Se spomniš, kdaj si vklopil vse čute in bil stoprocentno v stiku z lepoto, ki te obdaja? Začutil svojo majhnost ob veličastnosti narave?
Če se ti za večino naštetega zdi, da ti je povsem tuje... Potem obstaja velika verjetnost, da živiš povsem odklopljeno od narave. In najbrž tudi od sebe. Upam si trditi, da stres kar precej razžira tvoje življenje. Ker življenjski slog, v katerem narava nima svojega mesta, ruši naše psihofizično ravnovesje. Slabi ne le naš imunski sistem, pač pa tudi našo odpornost proti stresu. S tem si odvzemamo možnost, da bi lahko na enostaven način delali na preventivi.
Stik z naravo pa ni le preventiva. Ima tudi terapevtske učinke. Raziskave kažejo, da naravno okolje uravnava živčni sistem, niža raven kortizola in spodbuja občutek notranjega ravnovesja. V naravi se telo regenerira, um pa resetira. Pogosto lahko opažamo, kako se naše premlevanje končno umiri in misli se zbistrijo. Teža v prsnem košu popusti, lahko zadihamo s polnimi pljuči.
Zdi pa se, da je naše človeštvo na vse to pozabilo. Čedalje bolj brišemo to vez z naravo, kot da nismo več del nje. Zapiramo se v naša stanovanja, ždimo v naših mestih, vozimo se v naših prevoznih sredstvih... Kot da bi živeli v nekem mehurčku. In ko rabimo sprostitev, "odklop", ure in ure buljimo v zaslone. Gremo v nakupovalne centre. Se prepričamo, da potrebujemo raznorazne estetske storitve, umetne nohte, drage tretmaje - ker tako "skrbimo zase". Pa v bistvu le podpiramo potrošniški sistem, ki nam prodaja laž, da bomo z raznimi stvarmi in storitvami zapolnili ta občutek nezadovoljstva, praznine, odtujenosti... Ki pa se vedno bolj poglablja.
Zato sem tu s prijaznim opomnikom: obstaja kraj, kjer se res lahko odpočijemo, odklopimo, sprostimo. Kraj, kjer smo vedno podprti in sprejeti, vsako sekundo našega življenja. Kraj, kjer ob vsakem obisku prejmemo brezplačen tretma s terapevtskimi učinki. To je narava, to je naš dom.

Deli, če se strinjaš in bi rad širil/a to sporočilo.

10/10/2025

5 NASVETOV OB SVETOVNEM DNEVU DUŠEVNEGA ZDRAVJA

ČE IŠČETE PSIHOTERAPIJO, BODITE PREVIDNI.
V Sloveniji je to področje zaenkrat še neregulirano, kar pomeni, da se lahko vsak oglaša za psihoterapevta. Ko kdo išče priporočila za psihoterapijo na raznih forumih, se namesto nje promovira vse sorte "terapij": energije, kristali, cvetlice, ni da ni. Nič narobe, le da to ni psihoterapija.
VELIKO LAHKO ZASE NAREDITE TUDI SAMI.
Pravzaprav lahko zase nekaj naredite le vi. Psihoterapevt (ali kdo drug) vas lahko pri tem podpre, toda korake delate sami. Enako velja glede preventive. Čeprav je načeloma zelo koristno, da iščemo kvalitetne vsebine glede psihologije, odnosov in osebne rasti, lahko to včasih vodi do še večjega pritiska (sploh pri perfekcionistih). Spomnite se, da včasih še kako velja zlato pravilo "manj je več" in da je vaš notranji kompas najdragocenejši vodnik.
DOBRO SKRBITE ZA SVOJE TELO.
Vaše telo je vaš dom. Negujte ga. Z njim delajte previdno, nežno in spoštljivo. Poslušajte in upoštevajte njegove meje. Večkrat na teden preverite kaj vam telo sporoča in kaj potrebuje. Hrana, spanje, gibanje - to so trije osnovni stebri telesnega blagostanja, ki jih vedno naslovim tudi na psihoterapiji.
NE SAMODIAGNOSTICIRAJTE SI DUŠEVNIH MOTENJ.
Če pa ste že dobili kje diagnozo/etiketo se spomnite, da ste v prvi vrsti človek. Edinstveno bitje z edinstvenimi potrebami in edinstveno potjo zdravljenja. Ne glede na vse ste vi največji ekspert glede vašega življenja in posledično tudi glavni odločevalec. Na prvem mestu ste vi in ne tisti, ki "zdravi" (ne glede na to kdo je).
NE IZOLIRAJTE SE, V SKUPINI JE MOČ.
Zelo hitro lahko zapademo v osamljenost, sploh če se počutimo drugačne od večine. Lahko se celo prepričamo, da ne spadamo nikamor in nas nihče ne more razumeti. Ob tolikšnih primerih na psihoterapiji si velikokrat mislim, da bi se morali moji klienti spoznati med seboj, pa bi ugotovili, da obstaja cela čreda črnih ovc! Če se vam zdi, da razmišljate drugače kot večina, da ne spadate v "sistem", da imate drugačne vrednote...najdite sebi podobne ljudi in se povežite.

01/10/2025

VSAKA DRUŽINA NOSI (TEMNE) SKRIVNOSTI
Vsaka družina ima skrivnosti. To so tiste stvari, o katerih se nihče ne želi pogovarjati. Včasih jih pozna le ena oseba v celotni družini, včasih več družinskih članov. Včasih jih poznajo vsi, čeprav se o njih nikoli ni govorilo na glas. Katere so te "grde", "umazane", "sramotne" stvari, o katerih se v širši družini ne govori in se jih najraje pomete pod preprogo?

Stara mama je dvakrat šla delat splav. Dedi je pil, včasih pijan tudi pretepal doma. Stric je naredil samomor. Svakinjo je v otroštvu otipaval njen brat. Teta ne more imeti otrok. Oče je nezakonski otrok, "pankrt" se je takrat reklo. Sestra se je v otroštvu rezala. Brat in njegova žena sta že pet let ločena pod isto streho. V babičini družini je bilo toliko otrok, da so tri sestre oddali samski teti. Bratranec je poln dolgov zaradi iger na srečo. Mama že petnajst let ne govori z brati, skregali so se za dediščino. Sestrična ima afero s poročenim moškim.

To je le nekaj primerov "skrivnosti", ki grozijo, da bi se ugled družine umazal. Ali pa da bi se porušilo družinsko ravnovesje, ki temelji na prikrivanju. Kaj pa je skupni imenovalec vseh naštetih situacij? Sram. In ravno sram sili celoten družinski sistem, da se o nekaterih zadevah ne govori. Bog ne daj, da bi se izvedelo - kaj bodo drugi rekli?

Toda kaj se dogaja v družini, ko nekatere bolj ali manj hude stvari ostajajo skrite, neizrečene, nepredelane? Odvisno od stopnje prikrivanja in od tega, koliko je huda neka travma, bodo te skrivnosti potihem rušile družinski sistem. Krhale bodo odnose med člani in njihov občutek varnosti v družini. Prihajalo bo do medgeneracijskega prenosa travm. Ponavljali se bodo eni in isti vzorci (ko delam s klienti genogram - družinsko drevo se v našem slovenskem prostoru najpogosteje pojavljajo alkoholizem, nasilje, samomori in spori ob dediščini, ki se prenašajo iz generacije v generacijo). Včasih se bodo te nepredelane vsebine izražale v obliki simptomov, bolezni (telesnih ali duševnih). Vse dokler ne bo kdo začel stvari predelovati.

Zelo zanimivo je opazovati, kaj se dogaja pri osebah, ko na psihoterapiji naslovimo te družinske skrivnosti. Včasih se morajo najprej boriti z občutkom, da so izdali svojo družino. Da je tako zelo narobe na glas povedati, da so se dogajale hude stvari. Pri tem jim vedno rečem, da še nisem srečala družine, ki ne bi nosila nekih težkih skrivnosti. In da velikokrat ravno tiste družine, ki so na zunaj popolne, imajo največ umazanije pod preprogo. To, da so se zgodile neke težke stvari še ne pomeni, da je družina slaba. In če to povemo na glas še ne pomeni, da imamo svojo družino manj radi. Ne gre za obtoževanje, gre za grajenje realne slike in identitete, za predelovanje prtljage, ki je postala preveliko breme, za prekinjanje disfunkcionalnih vzorcev, za možnost izbire in zdravo razmejevanje. In, ko je čas zrel za to, gre za odpuščanje in spuščanje.

08/09/2025

O REKI ŽIVLJENJA IN UPORABI TELESA V PSIHOTERAPIJI
Psihoterapijo najpreprosteje definiramo kot "pogovor, ki zdravi". In res je, večino časa se psihoterapevt in klient pogovarjata o najrazličnejših temah. Toda včasih pogovor ni dovolj. Mogoče zato, ker je klient zelo "v glavi" in nima stika s telesom. Ali pa zato, ker se je potrebno lotiti predelovanja kakšne travme. Včasih rabimo bolje aktivirati klientovo nezavedno... Ali pa enostavno začutiti in pogledati stvari z drugega zornega kota. Zato je moja pisarna polna rekvizitov, ki mi pomagajo na točki, ko pogovor ni dovolj.
Posebno ljuba mi je analogna metoda "Reka življenja", s pomočjo katere celotno naše življenje lahko pogledamo z druge perspektive. Ugotavljamo kakšne krize smo že uspešno prebrodili, kaj smo se iz njih naučili, kdo nam je stal ob strani in kakšna je naša vizija prihodnosti. Vijuge na vrvi, ki simbolizira reko življenja, predstavljajo izzive in težka obdobja, ki so del vsake reke in vsake življenjske poti. Tako kot reka tudi mi lahko vedno najdemo pot naprej, čeprav na to radi pozabljamo...
Dragoceno mi je, ko dobim od klientov pozitivno povratno informacijo ob seansah, ki vključujejo kreativne metode in delo s telesom. Zadnjič mi je neka gospa rekla, da se je nekaj v njej globoko premaknilo, ko je s celim telesom začutila situacijo, v kateri se počuti brezizhodno. Še bolj pa ji je pomagalo, da je s celim telesom prišla v stik s svojimi viri in z vizijo prihodnosti, kakršno si želi. Njena drža se je vzravnala, zadihala je s polnimi pljuči in na obrazu se ji je narisal nasmeh, medtem ko so tekle solze ganjenosti.

28/08/2025

V STIKU S SABO ~ SKLOP SREČANJ ČUJEČE MEDITACIJE IN SOMATSKIH TEHNIK ZA SPROŠČANJE NAPETOSTI

Si želiš zmanjšati vpliv stresa, ki ti jemlje energijo? Zadihati globoko in umiriti svoje telo? Se ustaviti in vzpostaviti stik s sabo?

Če čutiš, da je čas, da prenehaš bežati pred napetostmi in si dovoliti trenutke prisotnosti, je ta program zate.

Od 22. septembra bom vodila 6 srečanj namenjenih vsem, ki želijo bolje obvladovati stres ter ponovno najti prizemljenost, prisotnost in lahkotnost v vsakdanjem življenju.

✨ V majhni skupini (število mest je omejeno) bomo raziskovali:

~ Čuječnost (mindfulness): vaje prisotnosti za umiritev uma in vračanje v sedanji trenutek

~ Somatske tehnike: preproste in učinkovite telesne prakse za sproščanje napetosti in uravnavanje živčnega sistema

Ne bo šlo za teorijo, temveč za konkretna orodja, ki jih boš lahko uporabil/a v svojem vsakdanu.

✨️ Kaj boš pridobil/a s tem programom?
✔ Več umirjenosti in prizemljenosti
✔ Manj stresa in tesnobe
✔ Bolj umirjen živčni sistem
✔ Praktične tehnike za soočanje s stresom
✔ Globlji stik s samim seboj

📅 Začetek: ponedeljek, 22. 9. ob 17h
🌀 Trajanje: 6 srečanj
👥 Način dela: telesne vaje in meditacija v majhni skupini
📍 Lokacija: Studio Vitavera, Šempeter pri Gorici
💠 Prispevek: 120€ za celoten program

Če čutiš, da je prišel čas, da prenehaš živeti v stalni napetosti in se naučiš vračati v svoj notranji center, te toplo vabim, da se pridružiš in se prepustiš.
👉 Piši mi v zasebno sporočilo za več informacij ali prijavo.

18/08/2025

KO TELO KRIČI: "USTAVI SE!"

Večkrat v življenju sem doživela obdobja, ko mi je telo tiho šepetalo.
Kronična utrujenost, pogosti glavoboli, nespečnost, razdražljivost.
Na začetku so to bili nežni, skoraj neopazni znaki. A jaz sem imela druge stvari. Naloge. Skrbi. Obveznosti.
In sem jih ignorirala.

Potem pa je prišel zlom. Lahko v obliki bolezni, hude tesnobe, krize - skratka nekaj, kar me je prisililo, da sem se ustavila. In šele takrat sem začela resnično poslušati.

Mogoče se je tudi tebi že zgodilo.
Tisti trenutek, ko telo neha šepetati in začne kričati. Ne zato, da bi nas kaznovalo, temveč da bi nas rešilo. Kajti v vsaki napetosti, vsakem bolečem mestu, vsaki stiski v prsnem košu se skriva sporočilo, ki si želi biti slišano.

☀️ Kaj je čuječnost (mindfulness)?
Je umetnost vračanja k sebi.
Ustaviti se – še preden nas v to prisili telo. Usmeriti pozornost v sedanji trenutek – v dih, občutke, misli – brez presojanja. Z nežnostjo. In s pogumom.

🧘‍♀️ Čemu služi vadba čuječnosti?
✔ Da preprečimo stres, preden preraste v bolezen
✔ Da bolje spimo in živimo z več jasnosti in lahkotnosti
✔ Da poglobimo stik s sabo in z drugimi
✔ Da se naučimo bivati z vsem, kar je – brez bežanja

Čuječnost ne spremeni sveta "tam zunaj", lahko pa spremeni naše doživljanje vsega, kar se nam dogaja.
Je povabilo, da upočasnimo in se vrnemo k modrosti telesa.

✨ Kmalu bom objavila več o srečanjih, kjer bomo spoznavali čuječo meditacijo in tehnike uravnavanja stresa. Namenjena so vsem, ki si želijo več stika, umirjenosti in navzočnosti v vsakdanjem življenju.
Gre za dostopen, konkreten in globoko preobrazben proces v majhni skupinici.

Če čutiš, da je čas, da nehaš ignorirati samega sebe, ostani v stiku – kmalu sledi več informacij.

07/08/2025

ŽELIM SI LE, DA BI MOJ OTROK BIL SREČEN

Na prvi pogled je to povsem logičen stavek, poln dobrih namenov. Vsak si za svojega otroka želi le najbolje in najlepše. Le kdo ne bi privoščil sreče svojemu ljubljenemu bitju? Pa vendar... a sploh vemo, kaj je sreča? In še pomembnejše: je sreča res najvišji cilj, največ kar šteje v življenju?
Včasih si mislim, da otroku ni kaj dosti v pomoč, ko posluša o tej sreči in kako je njegovim staršem pomembno, da je vesel. Lahko bo celo čutil pritisk, da mora biti dobre volje. Kar pa je še huje, njegova čustvena paleta se bo lahko bistveno zožala, če bo začel verjeti, da je edino veselje zaželeno. Za zdrav razvoj pa otrok potrebuje jasno sporočilo, da so vsa čustva sprejemljiva.
Velikokrat tudi v svoji praksi poslušam zaskrbljene starše, ki tožijo, kako jim je težko gledati otrokovo trpljenje. Tudi ob povsem normalnih situacijah, kot je na primer jutranje upiranje pred vrtcem. "Ne želim iti, ni mi všeč tam, jokala bom..." Seveda bi kot starši najraje "odstranili" problem oziroma vir nelagodja in s tem obvarovali otroka pred neprijetnimi občutki... Ali pa obvarovali sebe? Opažam namreč, da je pogosto največji izziv ravno to, da starš ne zdrži ob "trpečem" otroku. Da ne zmore ostati z njim in z njegovimi težkimi občutki. Vendar je ravno to ena izmed temeljnih nalog staršev: da ohranimo notranjo stabilnost, ko je otrok v čustvenem viharju, da mu pomagamo zregulirati občutke in da gradimo njegovo kapaciteto za soočanje s široko paleto čustev in izkušenj - tudi tistih manj prijetnih. Tako vzgojimo otroka, ki bo kos življenju z njegovimi neštetimi izzivi.
Zato, da kot starši negujemo to stabilno držo, pa potrebujemo čuječnost. To je stik s sabo - s svojimi čustvi, telesnimi senzacijami in mislimi. Obvladati moramo osnove samoregulacije, saj brez te ne moremo ponuditi varne baze otroku. In nazadnje, mogoče lahko malenkost naravnamo naš smerokaz: naša naloga ni, da otroku ponudimo srečo, temveč da ga opremimo za življenje.

P.S. če čutiš, da bi se rad/a naučil/a tehnik samoregulacije in čuječnosti, spremljaj naslednje objave. Pripravljam časovno in finančno dostopen šest-tedenski program, ki bo fokusiran prav na to.