02/11/2025
💫 Ko nas zaboli jeza drugega..
Ko se nekdo razjezi, večina ljudi v trenutku začuti stisko v telesu, žalost ali razočaranje. Še posebej, če je to oseba, ki jo imamo radi – partner, otrok, starš. Zdi se, kot da v tistem trenutku izgine varnost in toplina, ki smo ju čutili le nekaj minut prej.
Zakaj nas to tako prizadene? In kaj nam želi ta trenutek v resnici pokazati?
🔥 1.Telesni nivo : ko telo zazna nevarnost
Na psihološki ravni je jeza naraven obrambni mehanizem. Ko človek začuti, da nekaj ni po njegovih notranjih pričakovanjih, ali da ni slišan, spoštovan ali razumljen, se v živčnem sistemu sproži odziv “boj ali beg”. Telo poveča srčni utrip, dihanje postane hitrejše, mišice se napnejo – telo se pripravi na akcijo, čeprav dejanske nevarnosti ni.
A zanimivo je, da jeza pogosto ni primarno čustvo.
Pod njo se skoraj vedno skriva strah, ranjenost ali občutek nemoči. Ko nekdo kriči, se v resnici pogosto brani pred občutkom bolečine. Ko se mi umaknemo in postanemo žalostni, se branimo pred občutkom zavrnitve.
V obeh primerih telo reagira, kot bi šlo za izgubo ljubezni – in zato nas prizadene tako močno.
🌌 2. Dušni del: spomin na izvorno harmonijo
Če pogledamo globlje, na raven duše, vsak človek v sebi nosi spomin na izvor, na tisto polje popolne ljubezni, miru in povezanosti. To je stanje, kjer ni ločenosti – kjer ljubezen preprosto je.
Ko duša pride na Zemljo, vstopi v svet dvojnosti: toplota in mraz, svetloba in tema, bližina in oddaljenost, ljubezen in strah.
Del nas se s tem spopade z lahkoto, drugi del pa hrepeni po popolnosti, ki jo je nekoč poznal.
In ko se v odnosih pojavijo trenja – jeza, nerazumevanje, občutek oddaljenosti – ta stari spomin v nas zaboli. Kot da bi se duša za hip spomnila, kako je bilo, ko ni bilo treba braniti ljubezni.
Ta notranja bolečina ni napaka – je spomin na resničnost, ki se jo na Zemlji učimo živeti v nepopolni obliki.
🌱 3. Ko se srečata duša in človek
V vsakdanjem življenju se ta preplet izraža takole:
Duša hrepeni po enosti, miru, ljubezni. Človek pa živi v telesu, ki reagira na napetost, nesporazum in spremembo.
Ko pride do jeze, se telo "ustraši napada", ga čuti kot da je ljubezen izginila, reagira z zaprtostjo, žalostjo, umikom. Toda v resnici se ljubezen nikamor ne izgubi – le spreminja obliko, da bi nas naučila globljega sprejemanja.
Jeza nas vabi, da se srečamo z resnico:
ljubezen ni samo nežnost, je tudi zmožnost ostati odprt, ko pride nelagodje.
🌤️ 4. Kaj lahko storimo, ko nas prizadene jeza drugega?
1. Ustavi se in zadihaj.
Dihanje umiri živčni sistem in telesu sporoči, da ni nevarnosti. S tem ustvarimo prostor za ponovno čutenje in zaznavanje sebe in okolja.
2. Poimenuj, kar čutiš.
“Zdaj čutim žalost.” “Zdaj se počutim zavrnjeno.”
Ko damo čustvu ime, ga umestimo v zavest – in s tem pridobimo moč, da ga ne upravlja iz ozadja.
3. Spomni se, da ljubezen ni izginila.
Jeza drugega ne pomeni, da ni ljubezni – pomeni, da je trenutno prevladala stara bolečina. To pomaga, da ne reagiramo iz ranjenosti, ampak iz razumevanja.
4. Pogovor s partnerjem, da se vzpostavi ponovna povezanost
Vedno, ko se jeza pomiri, je čas za iskreno komunikacijo. Pogovor daje možnost raziskovanja, kje je prišlo do nesporazuma, kaj je sprožilo jezo, žalost, razočaranja in zakaj, ter kako bi v prihodnosti to lahko izpeljala drugače in bolj povezovalno.
5. Povezovanje z izvorom
Vračanje v svoje srce, čutenje svojega srčnega utripa in povezanost z življenjem, ljubeznijo in izvorom. V vseh nas prebiva ta božja esenca ljubezni, večkrat, ko se je zavedaš, bolj deluješ v skladu z njo.
💗 5. Ljubezen, ki vključuje vse odtenke
Ko razumemo, da smo hkrati duša in človek, postane jasno, da nepopolnost ni napaka, ampak prostor rasti. Naša naloga ni, da bi odpravili jezo, temveč da bi jo znali prepoznati kot trenutek, ko ljubezen išče pot skozi zgoščeno energijo strahu.
Z vsakim konfliktom imamo možnost, da se spomnimo:
🌷Jaz sem čudovita osebnost na svoji poti, nič ni narobe – le učimo se ljubiti v pogojih, kjer je ljubezen preizkušena.
In morda je prav to tisti najglobji namen življenja na Zemlji –
učiti se ljubiti in sprejemati tudi tam, kjer to ni lahko...
💗💗💗
